LGBTQ+ OFF

Oddaja
6. 7. 2021 - 15.00
 / OFF

fotografija: Abbas Momani/AFP
Pogovor s palestinskim kulturnikom in aktivistom Adamom Hadžem Jahjo 
 / 19. 5. 2021

Izraelskemu knesetu ni uspelo sprejeti zakona o državljanstvu in vstopu v Izrael, ki Palestincem iz Gaze in z Zahodnega brega preprečuje pridobitev izraelskega državljanstva ali prebivališča na podlagi poroke z izraelskim državljanom. Glasovanje o rasističnem zakonu, ki je formalno začasne narave, a je veljal od leta 2003, je bilo izenačeno: od 120 poslancev jih je 59 glasovalo za in 59 proti, dva sta se glasovanja vzdržala. Rezultat glasovanja je prvi pokazatelj trdnosti nove koalicije, ki jo sestavlja kar osem strank, štiri ključne glasove pa ji zagotavlja tudi združena arabska lista. 

pepc
Madžarski zakon proti »LGBT propagandi«
 / 15. 6. 2021

V španski severozahodni pokrajini Galiciji so izbruhnili protesti, potem ko so istospolno usmerjenega Samuela Luiza pretepli do smrti. Protesti so se pod sloganom »Vaša homofobija nas ubija« razširili tudi po ostalih mestih, denimo v Madrid, Barcelono in Valencijo, kjer protestniki zahtevajo pravičnost in enakopravnost po tako domnevnem homofobnem napadu. Samuela Luiza naj bi sprva napadel posameznik, kasneje pa se je vrnil z dvanajstimi pajdaši, ki so Luiza pretepli do nezavesti. Napada se je zgodil teden po tem, ko je vlada sprejela osnutek zakona, ki najstnikom dovoljuje spremembo spola brez opravljenega hormonskega zdravljenja in zdravstvenih pregledov.

V Gruziji so bili podporniki gibanja LGBTQ+ prisiljeni odpovedati ponedeljkovo parado ponosa zaradi napada približno stotih protestnikov. Ti so se namreč v glavnem mestu države Tbilisiju po poročanju medijev spopadli s policijo in napadli več novinarjev. Proti paradi je spregovoril tudi premier Irakli Garibašvili, ki jo je ocenil za »nesprejemljivo za večino prebivalcev Gruzije«. Parada ponosa in samo gibanje LGBT sta namreč v državi še vedno slabo sprejeta zaradi vpliva pravoslavne cerkve. 

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal nov zakon, s katerim bodo lahko peneča vina kot šampanjec označili le ruski proizvajalci. Vsa uvožena peneča vina se bodo kot taka morala tudi predstavljati. Zakon velja tudi za Francijo, ki ima lastne stroge zakone, po katerih se lahko kot šampanjec predstavljajo le peneča vina iz regije Šampanja. Rusija vsako leto uvozi približno 50 milijonov litrov penečih vin, od tega 13 odstotkov iz Francije. Nekateri ponudniki so svojo dostavo začasno zaustavili. Vseeno bodo lahko na prednji strani buteljke napisi v angleščini, ki omenjajo šampanjec, a na zadnji strani in v ruskem jeziku bo ta čast pripadala le ruskim proizvajalcem.

Spor med Etiopijo in Egiptom glede upravljanja vodnega bogatstva Modrega Nila
 / 16. 6. 2020

Etiopija vstopa v drugo fazo polnjenja novozgrajenega gigantskega jeza na Nilu, kar je med sosednjimi državami ponovno dvignilo veliko prahu. Egipt je dejanje označil za kršitev mednarodnih zakonov in norm za reguliranje projektov na mednarodnih rekah. Egipt 97 odstotkov vode za namakanje in pitne vode pridobiva ravno iz Nila, jez pa vidi kot eksistencialno grožnjo državi. Sudanci so zaskrbljeni, da bo projekt znova omejil njihov dostop do vode, saj so bili temu priča že lani, ob pričetku prve faze polnjenja jezu. Državi se zato želita pred pričetkom druge faze z Etiopijo pogajati, vendar ta zatrjuje, da bo polnjenje nadaljevala z dogovori ali brez njih. Gradnjo jezu je država pričela leta 2011, prva faza polnjenja pa je bila končana julija lani, ko so ga napolnili s približno petimi milijardami kubičnih metrov vode in tako testirali prvi dve turbini. Letos želijo zapolniti dodatnih 13 in pol milijard kubičnih metrov. 

Beloruske predsedniške volitve ali kako po 26 letih zamenjati predsednika
 / 7. 8. 2020

Sodišče v Minsku je beloruskega opozicijskega politika in bankirja Viktorja Babarika obsodilo na 14 let zapora. Sodni ukrep proti njemu se je pričel februarja na podlagi obtožb pranja denarja, podkupovanja in davčne utaje, ki jih Babariko zanika. Lani avgusta je na predsedniških volitvah želel izzvati dolgoletnega predsednika Aleksandra Lukašenka, a ga je dal ta še pred tem aretirati. Več o obsodbi v OFFsajdu ob 17-ih.

Na Kosovu je okrožno sodišče v Prištini nekdanjega srbskega policista in trenutnega vojnega zločinca Zorana Vukotića obsodilo na deset let zaporne kazni zaradi vojnih posilstev in izgona Albancev leta 1999. To je prva obsodba, ki vključuje tudi pripoznavo obtožbe spolnega nasilja kot vojnega zločina in sistematičnega psihološkega napada na žrtve. Vukotić v zaporu že sedi zaradi drugih zločinov – na šest let in pol je bil obsojen zaradi nezakonitega pridržanja, pretepanja in mučenja albanskih zapornikov. Kosovski Center za rehabilitacijo preživelih in mučenih ljudi odločitev sicer pozdravlja, a namerava vložiti pritožbo zoper kratko zaporno kazen. 

Socialni demokrati so vložili tožbo proti premierju Janezu Janši zaradi širjenja lažnih javnih izjav o vili na Levstikovi 15, ki je sedež stranke Socialnih demokratov. V tožbi so natančno opisali številne Janševe izjave, v katerih zatrjuje, da so si Socialni demokrati prisvojili ukradeno judovsko vilo, medtem ko lastništvo nepremičnine nikoli ni bilo sporno in da je bil Janša kot takratni minister za obrambo in član komisije za premoženjskopravne zadeve o tem seznanjen že leta 1993. S tožbo zahteva stranka od Janše javno opravičilo na družbenih omrežjih ter odškodnino v višini deset tisoč evrov. 

OFF je pripravila vajenka Hana z Lucijino pomočjo.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.