V Evropskem parlamentu so poslanci glasovali v prid predloga o uradnem koncu pristopnih pogajanj za vstop Turčije v Evropsko unijo. Simbolični, neobvezujoči predlog je podprlo 370 poslancev, 109 jih je glasovalo proti, 143 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Poslanci, naklonjeni predlogu, so kot razlog za svojo odločitev navedli zaskrbljenost nad zanemarjanjem človekovih pravic, svobode medijev in boja proti korupciji v Turčiji. Da bi se pristopna pogajanja tudi uradno končala, bi bilo potrebno, da predlog podpre večina vlad Evropske unije.  Manfred Weber, vodilni kandidat za evropskega komisarja Evropske ljudske stranke, je prejšnji teden izjavil,  da bo končal pristopna pogajanja s Turčijo, če bo izvoljen za predsednika Komisije.

Turčija pa ni edina, proti kateri trenutno Evropska unija pogleduje nezaupljivo. Poslanci spodnjega doma britanskega parlamenta so včeraj zavrnili možnost izhoda iz Evropske unije brez dogovora s 321 glasovi proti 278. Izglasovan ukrep pomeni, da poslanci zavračajo brexit brez dogovora v vsakem primeru, ne le do 29. marca, ko je predviden izhod Velike Britanije iz Unije. Predsednica vlade Theresa May je po glasovanju potrdila, da bodo poslanci danes glasovali še o tem, ali bodo unijo zaprosili za odlog brexita do 30. junija. Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je preložitvi naklonjen, vendar istočasno dodaja, da mora v zameno London jasno povedati, kaj si želi.  

Peta ura popoldan po srednjeevropskem času včeraj je prinesla apokalipso. Po celem svetu so se sesule aplikacije Facebook, Instagram, WhatsApp in Instagram, vse štiri sicer v lasti Marka Cukrčka oziroma njegovega Facebook Incorporated. Nekateri uporabniki do aplikacij niso mogli dostopati celih 14 ur. Po pričevanjih tistih, ki še vedno pomnijo Facebookove začetke, gre za najdaljše obdobje nedelovanja aplikacije. Podjetje je prek Twitterja uporabnike obvestilo, da pri napaki ne gre za napad na storitev. V času mrka pa se je izkazalo, da sesute aplikacije sploh niso edini Cukrčkov problem. Facebook so namreč pričeli preiskovati ameriški organi, in sicer zaradi deljenja podatkov uporabnikov s podjetji brez njihovega dovoljenja ali vednosti.

Malezijsko ministrstvo za šolstvo je odredilo zaprtje 111 šol na območju Pasir Gudang, potem ko se je več kot 900 ljudi, med njimi večina učencev, tam zastrupilo zaradi vdihovanja strupenih hlapov. V bližini industrijskega mesta Pasir Gudang je namreč prejšnji teden tovornjak v reko Sungai Kim Kim ilegalno odvrgel strupene odpadke. Vladne agencije so iz reke že odstranile 2 toni in pol strupenih odpadkov.

Decembra izvoljeni predsednik Demokratične republike Kongo Felix Tshisekedi je pomilostil 700 političnih zapornikov, ki so bili zaprti v času predsedovanja Josepha Kabile. Tshisekedi je na položaju predsednika zamenjal Kabilo, ki je naziv nasledil po smrti svojega očeta, kongovskega revolucionarja Laurenta-Desireja Kabile. Kabila mlajši je državi predsedoval 18 let in bil poražen na volitvah konec decembra lani. Večina zapornikov, ki jih je Tshisekedi pomilostil, je bila aretirana leta 2016, v času protestov proti podaljšanju drugega mandata bivšega predsednika.

V takisto demokratični republiki Združenih državah Amerike, natančneje v zvezni državi Kalifornija, je guverner Gavin Newson sprejel začasno prepoved izvajanja smrtne kazni in s tem s smrtjo prizanesel 700 zapornikom na čakalni listi. Ob podpisu odloka se je progresivni guverner jasno izrekel: smrtna kazen je sramotna polomija in velika potrata davkoplačevalskega denarja. Kalifornija ima sicer največ ljudi na čakalni listi za usmrtitev na zahodni hemisferi. Newsonovo potezo je že kritiziral ameriški predsednik Donald Trump.

Minister za varnost Bosne in Hercegovine Dragan Mektić je za spletni portal faktor.ba zatrdil, da so hrvaški obveščevalci skušali tajno oboroževati skupine islamističnih skrajnežev v Bosni in Hercegovini. To naj bi počeli, da bi podprli trditve hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarović, da se v Bosni in Hercegovini nahaja več tisoč islamskih skrajnežev, ki grozijo regiji. Mektić trdi, da so varnostne službe Bosne in Hercegovine po večletnem operativnem delu preprečile poskus hrvaških obveščevalcev, da bi pridobili pripadnike salafističnega gibanja v BiH. Skušali naj bi jih prepričati, da bi orožje hranili v islamskih verskih objektih. Hrvaška obveščevalna služba obtožbe zavrača, predsednik vlade Andrej Plenković pa je Mektićeve izjave označil za ustvarjalno manipulacijo.

V posebni ediciji Where are they now? danes poizvedujemo, kje se po padcu s prestola skriva nekdanji minister za kulturo Dejan Prešiček. Po tem, ko je odstopil s položaja zaradi obtožb, da je šikaniral zaposlene, je Prešiček za nekaj časa poniknil v ozadje. Medtem se je zaposlil v stranki Socialnih demokratov, katere član je postal pred nastopom ministrske funkcije. V stranki zdaj pomaga pri “organizacijskih zadevah in vsebinskih stvareh.” Pretirano vsebinski Prešiček sicer ni. Na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer je bil zaposlen pred nastopom funkcije, se ne namerava vrniti kot direktor, bo pa honorarno tam poučeval, dokler svoje dijakinje ne privede do konca šolanja. Dijaki in tamkajšnji zaposleni so ga pogrešali tudi na podelitvi Škerjančevih nagrad, ki jih Konservatorij podeljuje najboljšim dijakom in profesorjem. Dijaki so se nadejali, da jih bo po dolgih letih pošiljanja vabil na ministrstvo na podelitvi v Slovenski filharmoniji končno obiskal minister. Namesto tega pa so na sedežu, rezerviranem za takrat že nekdanjega ministra, dobili le praznino.