Na parlamentarnih volitvah v Španiji je največ poslanskih mest, natančneje 123 v 350-članskem spodnjem domu parlamenta, osvojila Španska socialistična delavska stranka, ki je že pred tem vodila manjšinsko vlado. Po številu poslanskih sedežev ji s 66 sledi Ljudska stranka, ki je od prejšnjega sestava parlamenta izgubila kar 71 poslancev. Ljudska stranka je do lanskega maja vodila vlado, ko je takratni predsednik vlade Mariano Rajoy prejel nezaupnico, nasledil pa ga je Pablo Casado. Močno politično podporo je prejela skrajno nacionalistična stranka Vox, ki je nastala z razkolom v Ljudski stranki, njihova ideja vodenja države pa se približuje državnemu sistemu pred letom 1975. Španska socialistična delavska stranka bo morala za vladno večino, ki znaša 176 od 350 poslancev, v koalicijo vključiti še vsaj 53 predstavnikov. Kje jih bo našla, v današnjem OFFsajdu ob petih.  

V Hong Kongu protestniki zahtevajo umaknitev predloga zakona o vračanju obsojencev na Kitajsko. Organizatorji ocenjujejo, da se je protesta udeležilo več kot 130 tisoč ljudi, medtem ko je policija naštela 22 tisoč ljudi. Protestniki so prepričani, da bo predlog zakona omejil svobodo, ki je bila prebivalcem mesta zagotovljena leta 1997, ko je Velika Britanija svojo tamkajšnjo kolonialno posest predala Kitajski kot avtonomno regijo. Razjezila jih je predvsem obsodba štirih najpomembnejših organizatorjev prodemokratičnega protesta leta 2014 z nazivom Gibanje dežnikov. Po drugi strani politiki iz Hong Konga, ki se navdušujejo nad Kitajsko, zagotavljajo, da so nasprotniki slabo razumeli predlog, saj naj bi zakon škodil le obsojenim pribežnikom. V vsakem primeru gre za najmnožičnejši protest v Hong Kongu po letu 2014, maja pa se bojda obeta ponovitev.

V Kabulu se je začelo štiridnevno zasedanje afganistanskih plemen imenovano loja džirga, na katerem bodo voditelji poskušali vzpostaviti skupno politiko do premirja s Talibi. Njihovi predstavniki se sicer niso pridružili 3200 delegatom v Kabulu, saj poudarjajo, da ne bodo podprli zasedanja, ki ga posredno vodijo Združene države Amerike. V odsotnosti so se jim pridružili tudi bivši predsednik države Hamid Karzaj in Abdulah Abdulah, izvršni vodja države, ki ga je izbral sedanji predsednik Ašraf Gani. Tako podporniki zasedanja kot tisti, ki v njem vidijo le podaljšano roko ZDA, se strinjajo, da odsotnost tako pomembnih predstavnikov in lastnikov kapitala zmanjšuje možnosti premirja.

Predsednik Šrilanke Maitripala Sirisena je po velikonočnih terorističnih napadih uveljavil zakon o izrednih razmerah in prepovedal zakrivanje obraza. Nad odločitvijo je najbolj zgrožena islamska skupnost na Šrilanki, ki predstavlja desetino 21 milijonov prebivalcev. Ulema, najvišji upravni organ muslimanov v državi, je namreč že pred tremi dnevi vernice opozoril, naj ne nosijo burke in nikaba. Strokovnjaki odločitev predsednika poleg z odgovorom na teroristične napade povezujejo z nesoglasji med Siriseno in šrilanškim premierjem Ranilom Vikremasingom. Konflikt se je začel krepiti predvsem po lanskoletni večtedenski ustavni krizi.

Indonezijskega otočja te dni ne pestijo samo poplave. Za posledicami dela na voliščih je namreč po poročanju medijev v enem tednu umrlo 270 ljudi, dodatnih 1800 pa je v bolnišnici. Sočasne parlamentarne in predsedniške volitve so sicer prevzele ime najzahtevnejših demokratičnih volitev v zgodovini, saj je na več kot 800 tisoč voliščih delalo več kot 6 milijonov zaposlenih.  Po statističnih podatkih je leta 2017 umrlo milijon sedemsto tisoč Indonezijcev, kar pomeni približno štiri tisoč sedemsto dnevno. Če enako stopnjo smrtnosti prenesemo na populacijo šestih milijonov, ugotovimo, da povprečno umre 107 ljudi na dan. Volilna komisija je tako v enem izgubila okoli 500 življenj manj, kot je bilo pričakovati po uradni statistiki.

Poleg naravnih in volilnih katastrof na Indonezijskem otočju se obetajo tudi upravne spremembe. Predsednik Joko Widodo Sirisena se je namreč odločil, da zamenja glavno mesto države. Prestolnica tako ne bo več skoraj deset milijonsko mesto Džakarta, ampak se bo preselila iz najbolj obljudenega otoka Java. Zaenkrat ima največje možnosti otok Borneo, vendar do uvedbe nove prestolnice ne bo prišlo še vsaj deset let.

Okrožno sodišče v Trbovljah je potrdilo zakonitost izplačila regresov v invalidskem podjetju Sinet d. o. o.  Podjetje med drugim proizvaja nagrobne sveče, kar so uporabili kot valuto za izplačilo regresov delavcem zadnja tri leta. Sodišče je odločilo, da gre v tem primeru za pobot, saj so se delavci z izplačilom strinjali, ker podjetje ni imelo dovolj denarja. Zaposleni tako niso imeli veliko drugih možnosti, če so hoteli prejeti zasluženi regres. Na Zvezi svobodnih sindikatov opozarjajo, da je regres namenjen delavčevemu dopustu in se razume kot izplačilo v denarju, čeprav zakonodaja ni povsem jasna. Podjetje Sinet je inšpektorat za delo kaznoval že v letih 2013 in 2014, ko so delavci na črno prodajali sveče, ki so jih dobili za regres. Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov predstavi, na kakšen način se podjetja poskušajo izogniti izplačevanju regresa.

Izjava

Zorko nadaljuje, da težava ni v zakonski ureditvi, temveč v manevriranju podjetij mimo zakonov.

Izjava

Sindikat kmetov Slovenije je s Slovensko kmečko zvezo Slovenske ljudske stranke podal poziv na pristojne organe za takojšnje srečanje z odgovornimi, ki se ukvarjajo z napadi zveri na pašno živino. Okoljsko ministrstvo je namreč lani iz odloka o odvzemu iz narave izključilo volka in tako predvidelo le odstrel medvedov. Po uspešni tožbi organizacije Alpe Adria Green proti Republiki Sloveniji pa bo vlada morala še enkrat odločati o odvzemu rjavega medveda iz narave. Sindikat in kmečka zveza so zaradi vse večje nevarnosti v petek pred ministrstvo za okolje in prostor protestno prinesli ostanke nedavnega pokola živine. Če država ne bo upoštevala zahtev protestirajočih, sindikat napoveduje državljansko pokorščino, kar pomeni odstrel živali na lastno pest.