Začasni venezuelski predsednik Nicolas Maduro je zmagovalec predčasnih predsedniških volitev v Venezueli. Slab mesec in pol po smrti Huga Chaveza so venezuelski volivci tako tudi uradno za naslednika potrdili njegovega izbranca, ki pa je slavil s precej tesnejšim izidom od pričakovanega. Po podatkih venezuelske volilne komisije je Madura in opozicijskega kandidata Henriequeja Caprilesa ločilo le 300.000 glasov podpore ali povedano v odstotkih: Maduri je glas namenilo 50,8 odstotka volivcev, tekmecu pa 49,1. Zaradi tesnega izida in domnevnih številnih incidentov na voliščih je Capriles podvomil o korektnosti objavljenih rezultatov, zato je napovedal, da zmage Madure ne bo priznal, vse dokler ne bodo prešteti vsi glasovi, kasneje pa je napovedal celo ponovno štetje glasov. Maduro, ki naj bi šestletni mandat nastopil 19. aprila, o poštenosti svoje zmage seveda ne dvomi, jo je pa zato takoj po razglasitvi rezultatov poklonil svojemu predhodniku in vzorniku Chavezu. Venezuelska volilna komisija je sporočila, da je rezultat volitev, ki se jih je po uradnih podatkih udeležilo 80 odstotkov volilnih upravičencev, dokončen in ga ni mogoče izpodbijati.



Predsednik Čada Idriss Deby je napovedal umik čadskih vojakov iz severa Malija, kjer sodelujejo v boju proti islamistom na severu države. Predsednikovi napovedi o umiku misije najverjetneje botruje petkov samomorilski napad na severu Malija, v katerem so bili ubiti trije čadski vojaki, Deby pa je kmalu po njem začel pojasnjevati, da čadska vojska ni sposobna za nevaren in nepredvidljiv gverilski boj z islamisti. Ta se je na severu Malija razmahnil zlasti po zaključku letalskih napadov, s katerimi je predvsem Francija zaustavila proti jugu države prodirajoče islamiste. Čad je po zračnih napadih v misiji na severu sosednje države sodeloval z 2000 vojaki, ki so zaradi izkušenj z bojevanjem v težkih puščavskih pogojih igrali ključno vlogo, 4000 pa jih je ob začetku operacije posredovala Francija. Tudi ta je pred časom začela z umikom svojih čet iz Malija, tako da bi do konca leta v tej afriški državi ostalo le še približno 1000 francoskih vojakov. Čadski predsednik Deby je ob napovedanem umiku obljubil, da bo Čad kljub temu zagotovil svoj delež k 11.000 pripadnikom mirovniških sil Združenih narodov v Maliju.



Sodišče v Carigradu je svetovno priznanega turškega pianista Fazila Saya zaradi domnevnega bogoskrunstva obsodilo na desetmesečno pogojno zaporno kazen. Za Saya so bili obremenjujoči tviti, objavljeni od aprila lani dalje, v katerih je med drugim zapisal, da so bili vsi siromaki, burkeži in tatovi alahisti. S tem naj bi po mnenju sodišča močno žalil islam in muslimane, zaradi česar ga je spoznalo za krivega žaljenja verskih vrednot. Say, deklariran ateist, med izrekom sodbe ni bil v sodni dvorani, je pa že pred tem obtožil vladajo turško Stranko za pravičnost in razvoj, da stoji za sodnim procesom proti njemu.



Grška vlada in mednarodna trojka sta dosegli dogovor o sprostitvi novega obroka posojila Grčiji v višini 8,8 milijarde evrov. Pogajanja med Atenami na eni ter Evropsko komisijo, Mednarodnim denarnim skladom in Evropsko centralno banko na drugi strani, so potekala od marca, po besedah grškega finančnega ministra Janisa Sturanrasa pa je Grčija v tem času pokazala napredek pri izvajanju dirigiranih reform, zato za atensko vlado ni več strahu, da ne bi bila nagrajena z novo tranšo finančne pomoči. Cena zanjo pa bo po navedbah grških medijev očitno visoka: grška vlada naj bi privolila v nadaljnje reze v javnem sektorju, pri čemer naj bi v letošnjem letu ukinili 4000 delovnih mest, v prihodnjem pa še 11.000.



Ciprski predsednik Nikos Anastasiades je napovedal poenostavitev postopka za pridobitev ciprskega državljanstva za tuje vlagatelje, ki bodo v skladu z dogovorom o mednarodni finančni pomoči izgubili več kot tri milijone evrov. Kot je poudaril ciprski predsednik na ruski poslovni konferenci v Limasolu, bo ukrep vsaj deloma ublažil škodo, ki jo bodo utrpeli tuji, predvsem ruski vlagatelji zaradi dogovora Cipra z Evropsko unijo in Mednarodnim denarnim skladom v zameno za pomoč v višini 10 milijard evrov. Kot je znano, bodo tudi vlagatelji v skladu s sporazumom izgubili tudi do 60 odstotkov svojih vlog, spremenjeni postopek pa bo precej znižal vrednost investicij, potrebnih za pridobitev ciprskega državljanstva. Anastasiades je v skladu s tem tujim investitorjem obljubil, da bo odpravljena zahteva, po kateri je moral imeti prosilec za državljanstvo v ciprskih bankah vsaj pet let akumuliranih najmanj 15 milijonov evrov.



Hrvaška opozicijska desničarska koalicija si je na zgodovinskih prvih volitvah v Evropski parlament na Hrvaškem zagotovila polovico od 12 poslanskih mest, ki pripadajo hrvaškim evroposlancem. Desničarske HDZ, Hrvaška stranka prava Ante Starčević in Blok upokojenci skupaj so dobile slabih slabih 33 odstotkov glasov in 6 poslanskih mest, medtem ko so stranke na nacionalni ravni vladajoče koalicije s SDP na čelu prejele dober odstotek in poslanski sedež v evropskem parlamentu manj od opozicijskih strank. Preostalo mesto v evropskem parlamentu je pripadlo Hrvaškim laburistom – stranki dela. V vrstah desničarske koalicije je največ preferenčnih glasov prejela skrajno nacionalistična poslanka Hrvaške stranke prava Ruža Tomašić, v vrstah vladajoče koalicije pa nekdanji hrvaški zunanji minister Tunino Picula. Volitve je zaznamovala rekordno nizka volilna udeležba. Na volišča je odšlo vsega dobrih 20 odstotkov volilnih upravičencev, kar je najmanj v zgodovini samostojne Hrvaške. Volitve je pokomentiral hrvaški politični analitik Davor Gjenero.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.

Po njegovem mnenju je nizka volilna udeležba tudi rezultat neposrečene izbire termina prvih evropskih volitev na Hrvaškem.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.

V skladu z napovedmi sta davčna in carinska uprava objavili seznam približno 16.000 pravnih in fizičnih oseb, ki državi več kot tri mesece dolgujejo več kot 5000 evrov davkov. Med podjetji se je na vrhu seznama znašlo največ takšnih, ki dolgujejo več kot 20 milijonov evrov in so se znašla v stečaju, denimo Vegrad in podjetje Maxicom, med posamezniki pa pred leti obtoženi organizator fiktivne prodaje naftnih derivatov Zoran Trifunovič, ki si je do države nabral med 10 in 20 milijonov evrov dolga. Natančnih podatkov o dolgovih carinska in davčna uprava nista objavili, prav tako so se objavi izognili vsi dolžniki, ki so svoje obveznosti poravnali najkasneje do 25. marca.

O javni objavi davčnih dolžnikov se v javnosti vse od njegove napovedi krešejo mnenja, ukrep pa odločno podpirajo pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, saj je po njihovem to začetek discipliniranja davčnih utajevalcev. Goran Lukić, izvršni sekretar sindikata, s katerim smo govorili, pa prav tako ne pristaja na logiko, da se nekatera podjetja med dolžniki niso znašla po svoji krivdi.

izjavi lahko prisluhnete v posnetku celotne oddaje.