Mednarodni odnosi na OFF

Mednarodni odnosi na OFF

Oddaja
5. 2. 2019 - 15:00
 / OFF

izrael-iran-zda
"Eden večjih obveščevalnih dosežkov Izraela"
 / 11. 5. 2018
Nemčija, Francija in Velika Britanija so ustanovile poseben finančni kanal, katerega namen je omogočiti podjetjem Evropske unije zaobiti mednarodne sankcije Združenih držav Amerike proti Iranu. Združene države sankcionirajo finančne transakcije z Islamsko republiko Iran, zato bo nov mehanizem za trgovanje med Evropsko unijo in Iranom oblikovan po modelu zrcaljenja. Tako bo na primer evropsko podjetje, ki bo iz Irana dobavljalo nafto, denar nakazalo drugemu evropskemu podjetju, ki bo za to vsoto v Iran poslalo denimo stroje. Istočasno bo iransko podjetje, ki bo stroje prejelo, plačalo za nafto, ki bo poslana v Evropo. Kompleksni tržni mehanizem najverjetneje ne bo imel velikega ekonomskega vpliva, saj se večja podjetja ne bodo hotela izpostavljati ameriškim pritiskom. Gre predvsem za poskus Evropske unije, kako rešiti težko izpogajani jedrski sporazum z Iranom, od katerega so Združene države maja letos enostransko odstopile.

Težave z mednarodnim pravom pa imajo tudi v Siriji. S kolapsom Islamske države je v roke pretežno kurdskih Sirskih demokratičnih sil padlo več sto borcev, njihovih žena in otrok, s tujim, pogosto nemškim ali francoskim, državljanstvom. Kurdske oblasti, ki de facto vladajo severni Siriji, predvsem Nemčiji očitajo zanemarjanje dolžnosti do lastnih državljanov. Ob grožnji turške invazije na avtonomno kurdsko ozemlje in kaosu, ki bi s tem zavladal, se kurdske oblasti želijo čim prej znebiti tujih borcev Islamske države, ki bi ob morebitni osvoboditvi iz zaporov predstavljali grožnjo ne le Kurdom, temveč tudi državam, iz katerih prihajajo. Francija je s kurdskimi oblastmi sicer že začela pogajanja o vrnitvi svojih državljanov, vendar pa evropske države še nimajo vzpostavljene strategije, kako ravnati s stotinami, pretežno Francozov in Nemcev, ki so se borili za Islamsko državo, še manj pa, kaj storiti z njihovimi ženami in otroki.

Gladovna stavka ob dnevu palestinskih zapornikov
 / 18. 4. 2017
Zapori so polni tudi v Izraelu. Center za študije palestinskih zapornikov je objavil poročilo, da so izraelske okupacijske sile v preteklem januarju zaprle 67 palestinskih otrok, predvsem pa izpostavlja primer 16-letnega Ajhama Sabaha, Palestinca, ki je bil kljub mladoletnosti obsojen na 35-letno zaporno kazen. Izrael že od leta 2015 stopnjuje zapiranje mladoletnih Palestincev, v treh letih so jih aretirali že 5000, večina naj bi jih bila v zaporih tudi mučena. Trenutno je v izraelskih zaporih 250 palestinskih otrok, mnogi od njih pa so obsojeni na nesorazmerno dolge zaporne kazni.

Vsi niso gluhi za trpljenje palestinskega naroda. Na pobudo palestinskih kvirovskih združenj je preko 60 lezbičnih, gejevskih, biseksualnih, transspolnih in kvirovskih organizacij iz 20 držav pozvalo skupnost LGBT+ k bojkotu letošnje Evrovizije. Ta se bo namreč odvijala v Izraelu, s čimer naj bi ta preusmerjal pozornost od vojnih zločinov nad Palestinci in zlorabljal gejevske pravice za normalizacijo okupacije ter apartheida. V odprtem pismu organizacije pozivajo tudi k bojkotu parade ponosa v Tel Avivu, ki naj bi bila prav tako izrabljana za izraelske politične cilje. Med podpisnicami javnega pisma so tudi društvo Legebitra, društvo Škuc in zavod TransAkcija iz Slovenije.

Raziskava CNN-a razkriva, da je v boju proti hutijskim upornikom v Jemnu koalicija pod vodstvom Saudove Arabije in Združenih arabskih emiratov z ameriškim orožjem oborožila lokalne salafitske milice, povezane z Al Kaido, katerih poveljnik je bil obtožen financiranja jemenske veje Islamske države. V Ameriki proizvedeno orožje naj bi v Jemnu postalo valuta, s katero se kupuje privrženost plemenskih poglavarjev in milic. Koalicija pod vodstvom Saudove Arabije naj bi z Al Kaido in Islamsko državo povezane milice podkupovala z orožjem in oklepnimi vozili ter jih celo inkorporirala v 35. brigado jemenske vojske. Združene države Amerike so sicer največji dobavitelj orožja Savdski Arabiji, predsednik Donald Trump pa je z njo nedavno podpisal pogodbo za prodajo ameriškega orožja v vrednosti 110 milijard dolarjev. Medtem opazovalci opozarjajo, da se je kar s tretjino 18 tisoč zračnih napadov, ki jih je koalicija z ameriškim orožjem izvedla v Jemnu, ciljalo civilne tarče.

Z orožjem rožljajo tudi na Daljnem vzhodu. Po tradicionalnem kitajskem koledarju se danes začenja novo lunarno leto. Praznovanje na Tajvanu je skalila novoletna čestitka, ki so jo zračne sile ljudske osvobodilne vojske Ljudske republike Kitajske objavile na družbenih omrežjih. Video, ki naj bi izražal dobro voljo ob novem letu, je namreč naslovljen “Moji bojni orli lete nad Formozo”, kar je kolonialno poimenovanje Tajvana, prikazuje pa montažo lepot Tajvana in kitajskih bombnikov ter lovcev, ki v bojnih formacijah letijo nad oblaki. Besedilo spremljevalne pesmi pa poziva Tajvan k vrnitvi v objem celinske domovine. Kitajska sicer Tajvana ne priznava in si prizadeva za njegovo priključitev. Tajvansko obrambno ministrstvo je v odgovor na novoletno čestitko objavilo svoj posnetek, v katerem zatrjujejo, da je tajvanska vojska vselej pripravljena na spopad, celo med novoletnimi počitnicami.

Protestniki v Srbiji diskriminirajo politike, demonstracije tudi na Kosovem
 / 5. 2. 2019
Nemirno pa je tudi bližje. Že dva meseca trajajoči protesti proti političnemu nasilju v Srbiji so se zaostrili z aretacijami protestnikov, ki so oblastem postavili navidezne vislice.

Generalna direktorica policije Tatjana Bobnar in generalni državni tožilec Drago Šketa sta danes podpisala dogovor o medsebojnem sodelovanju policije in tožilstva, natančneje oddelka za preiskovanje in pregon uradnih oseb s posebnimi pooblastili, ki zagotavljajo sodelovanje med policijo in tožilstvom ter določa pravila obveščanja in sodelovanja. To področje naj bi bilo do sedaj namreč neurejeno, zaradi česar je prihajalo do komunikacijskih šumov, tako na primer ob pregonu policista policija o tem ni bila vedno obveščena ter ni mogla ukrepati z disciplinskimi postopki.

Stanovanjska problematika v Ljubljani
 / 24. 10. 2018
Možnost najema stanovanja v Ljubljani po razumni ceni se odmika še za korak dlje v prihodnost, k čemer bo pripomogla prekinitev pogodbe Stanovanjskega sklada Republike Slovenije z družbo Rafael, ki bi morala pripraviti gradbeno jamo za sosesko Novo Brdo, a je pogodbo kršila. Gradnja skoraj 500 javnih najemnih stanovanj na Brdu naj bi stala že najmanj en mesec, medtem ko najemnine zaradi pomanjkanja stanovanj, oddajanja stanovanj turistom in odsotnosti dolgoročne stanovanjske politike dosegajo rekordne višine.

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness