Obglavljenje na umetnih vislicah
Protesti, ki so se začeli osmega decembra lani v Beogradu in od takrat potekajo vsako soboto, so se, potem ko so se pojavili še v dodatnih 37 srbskih mestih, razširili tudi na Kosovo, in sicer v Mitrovico. Tam se je zbralo okoli sto ljudi, ki so protestirali pod sloganom ˝jedan od pet miliona˝, kot je ljudstvo poimenovalo proteste po odgovoru predsednika Srbije Aleksandra Vučića na prvi protest v Beogradu. Dejal je, da ne bo ugodil nobeni zahtevi, četudi se na ulicah zbere pet milijonov ljudi.
Zahteve se pri različnih protestniških skupinah razlikujejo, vsi pa se strinjajo z reformo volilnega sistema, ki zaenkrat omogoča manipulacijo in osebno korist določenih politikov. Skupna je tudi zahteva po odstopu predsednika Aleksandra Vučića in ministra za notranje zadeve Nebojše Stefanovića ter preiskavi umora kosovskega politika Olivera Ivanovića pred več kot enim letom. Vladimir Petrović iz odbora pravnikov za človekove pravice po imenu YUCOM pojasni, da ne verjame, da bo vlada izpolnila katero koli od zahtev.
Število protestnikov se seveda ni približalo petim milijonom, v Beogradu naj bi po podatkih organizatorjev posamezne proteste obiskalo več kot 20 tisoč ljudi. Protest v Kosovski Mitrovici pa po številu udeležencev precej zaostaja, udeležilo se ga je namreč približno sto ljudi. Dejan Nedeljković, eden izmed organizatorjev protesta v Mitrovici in predstavnik nevladne organizacije Zeleno srce Kosova, predstavi dogajanje.
Za nizko število udeležencev pa ni kriva le slaba podpora kosovske javnosti protestom v Srbiji. Nedeljković pojasni, s kakšnimi težavami so se srečevali pred izvedbo protesta.
Tudi odziv lokalnih oblasti v Kosovski Mitrovici je bil pričakovano poniževalen.
Za razliko od ostalih protestov pod imenom ˝jedan od pet milijona˝ ta v Kosovski Mitrovici nima podpore opozicije na Kosovem. Kot razloži Nedeljković, se tudi posamezniki težko opredelijo proti oblastem zaradi stalnih pritiskov, proti katerim tudi protestirajo.
Opozicijske politične stranke v Srbiji proteste podpirajo, njihovi predstavniki se namreč redno udeležujejo demonstracijskih shodov. Nekatere stranke celo razglašajo, da so same organizirale proteste. Položaj uradne opozicije na protestih predstavi Veselin Kljajić, profesor na Fakulteti političnih znanosti v Beogradu.
Zanimiva pa je tudi ideološka sestava protestov, saj sodelujejo predstavniki različnih civilnih gibanj, društev in političnih strank z najrazličnejšimi svetovnimi nazori. Na demonstracijah tako lahko med govorci opazimo kulturne delavce, ki se opredeljujejo za levičarje, in tudi parole ksenofobnega gibanja, imenovanega Dveri. Kljub vsemu se napetosti med njimi ne opazi, nadaljuje Kljajić.
Pretekli konec tedna je demonstracije zaznamoval incident, ko se je na prizorišču pojavilo par navideznih vislic, se pravi, naprave za smrtno kaznovanje. To sicer ni neobičajna praksa na protivladnih protestih po svetu, a v Srbiji je to, kot kaže, kaznivo po 387. členu kazenskega zakonika. Ta prepoveduje kršenje človekovih pravic na podlagi rasnih, verskih, nacionalnih, etničnih ali podobnih dejavnikov. Maketi naj bi predstavljali grožnjo predstavnikom vlade in predsedniku Vučiću, premierka Ana Brnabić v njih vidi celo opozicijsko politiko linča.
Vladimir Petrović pojasni, da gre za prvi primer uporabe 387. člena v Republiki Srbiji. Različna sodišča ga niso uporabila niti v primerih, ko je YUCOM v preteklosti poskušal zaščititi politično obsojene aktiviste.
Podobne rekvizite uporabljajo tudi na protestih v drugih evropskih državah.
V Srbiji se je konec tedna mudil predstavnik Mednarodnega denarnega sklada James Roaf, ki je pohvalil gospodarski program vlade. Socialne in politične stiske državljanov torej niso pomemben dejavnik gospodarskih načrtov. Pojasni Kljajić.
Tudi predstavniki kulturnikov vse močneje podpirajo proteste. Izpostavil se je filmski igralec in režiser Nikola Kojo, ki vidi prihodnost Srbov le v izseljevanju, če vlada ne bo upoštevala zahtev protestnikov. Petrović opozarja, da črnogleda miselnost Srbov izhaja iz neuspešne politične tranzicije, ki poteka že od devetdesetih let prejšnjega stoletja.
Dodaj komentar
Komentiraj