28. 11. 2024 – 15.00

Most OFFstaja

Audio file
Vir: Wikimedia Commons, Михајло Анђелковић, CC BY-SA 3.0
Vir: Wikipedia, All Creative Commons
Audio file
4. 10. 2024 – 17.00
»Eskalacija konflikta na Bližnjem vzhodu« z drugačne perspektive

Izraelska genocidna vojska trdi, da je prišlo do kršitve premirja z antisionističnim gibanjem Hezbolah, ki ga je včeraj sprejela izraelska vlada. Pred tem je po poročanju Libanonske nacionalne novinarske agencije izraelska vojska s tanki streljala na dve mesti na jugu države in ranila dve osebi. Premirje je stopilo v veljavo včeraj ob četrti uri zjutraj in predvideva umik izraelskih vojakov iz južnega Libanona, na območje južno od reke Litani pa naj bi prišla libanonska vojska.

Izraelske sile nadaljujejo z napadi v Gazi. V napadih na severu enklave je izraelska vojska ubila 17 ljudi, v napadu na begunsko taborišče v Nusejratu je v zračnem napadu ubila devet ljudi in ranila poročevalca Al Džazire. 

Genocidni Joe Biden, ameriški predsednik v odhajanju, je odobril novo prodajo orožja okupatorski tvorbi Izrael v skupni vrednosti slabih 650 milijonov evrov. Odobritev prodaje sledi razglasitvi premirja med sionistično tvorbo Izraelom in antisionističnim gibanjem Hezbolahom ter obljubam, da bo Bidnova administracija ponovno poskušala doseči premirje v Gazi med Izraelom in palestinskim Hamasom. 

Namibijska državna volilna komisija je zaradi težav pri glasovanju na predsedniških in parlamentarnih volitvah podaljšala čas glasovanja. Volišča bi se morala zapreti včeraj ob 21. uri, toda pred volišči so na možnost oddaje glasu še čakale množice ljudi. Za dolge vrste volivci po poročanju francoske tiskovne agencije AFP krivijo tehnične težave, od težav s tablicami za identifikacijo volivcev do pomanjkanja glasovnic. Glavna opozicijska stranka Neodvisni domoljubi za spremembe je za dolge vrste okrivila volilno komisijo in jo obtožila namernega preprečevanja oddajanja glasov. 

Odbor za ustavne in pravne zadeve, telo spodnjega doma brazilskega parlamenta, je podprl predlog zakona, ki prepoveduje splav v vseh primerih, tudi v primeru posilstva ali ogroženega zdravja matere. Sejo odbora je prekinila skupina protestnic, ki nasprotujejo ustavnemu amandmaju. Predlog zakona bo obravnaval odbor za razpravo, predvidoma na začetku naslednjega leta. Nasprotniki zakona ga označujejo za korak nazaj in napad na pravice žensk ter poudarjajo, da zakon napada tudi postopke, kot so in vitro oploditev in raziskave matičnih celic. 

Vir: Mihajlo Anđelković, Wikimedia Commons
Audio file
20. 11. 2024 – 17.00
Protesti v Beogradu proti rušenju Starega savskega mostu

V Beogradu so aktivisti iniciative Mostaje, skrajšanke za Most ostaja, ponovno izvedli protest, na katerem so blokirali promet na križišču v predelu Beograd na vodi. Protestniki trdijo, da je načrtovano rušenje Savskega mosta nezakonito in da za gradnjo novega mosta sploh ne obstaja popolna dokumentacija. Protest je zmotila tolpa dvajsetih zamaskirancev, ki je protestnike napadla. Zamaskiranci so med napadom vzklikali »Srbija« in »Đilase, lopove«, kar se nanaša na vodjo opozicijske Stranke svobode in pravice, Dragana Đilasa. Policija je na kraj dogajanja prišla pol ure po začetku napada, udeleženci protestnega shoda zatrjujejo, da so policijo morali poklicati sami, saj sicer policija ne bi prišla. Iz iniciative Most ostaja so sporočili, da jih napad ne bo prestrašil in da nameravajo proteste proti rušenju Savskega mostu nadaljevati. 

Vir: Instagram: Mladi.borba
Audio file
6. 11. 2024 – 17.00
Protest zaradi zrušitve nadstreška v Novem Sadu

Višje sodišče v Novem Sadu je odpravilo pripor nekdanjega gradbenega ministra Gorana Vesića, ki je odstopil zaradi zrušitve nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, pri čemer je umrlo 15 oseb, pripor je prestajal zaradi domnevne vpletenosti. Sodišče je svojo odločitev pojasnilo, češ da ne obstaja utemeljen sum, da je Vesić storil hudo kaznivo dejanje zoper splošno varnost, kar je pogoj za odreditev pripora. Po odstopu, ki ga je nekdanji minister podal le nekaj dni po nesreči, je v priporu gladovno stavkal, zato so ga ta teden prepeljali v bolnišnico. V torek so srbski mediji razkrili podrobnosti kazenske ovadbe proti nekdanjemu ministru. V njej med drugim piše, da so zgradbo železniške postaje odprli, čeprav so določena gradbena dela še potekala, o čemer pa niso obvestili oddelka državne gradbene inšpekcije. 

K še enemu izpustu politika na Balkanu. Posebno sodišče za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu je sporočilo, da so iz hišnega pripora izpustili nekdanjega albanskega premierja in vodjo opozicije Salija Berisho. Berisha, proti kateremu preiskava poteka že od oktobra lani, hišni pripor prestaja od decembra lani, saj se ni zglasil na sodišču. Albansko posebno tožilstvo proti korupciji je sicer tožbo proti Berishi vložilo septembra letos. Obtožujejo ga, da je leta 2008 kot predsednik vlade spreminjal zakonodajo z namenom privatizacije športnih objektov v korist svoje družine. Pri tem sta se po navedbah tožilstva Berisha in njegov zet skupaj okoristila za več kot pet milijonov evrov. Čeprav je bil Berisha izpuščen iz domačega pripora, pa tožilstvo obtožnice zoper albanskega opozicijskega politika ni umaknilo. Berisha obtožbe o korupciji zavrača in jih označuje kot politično motivirane. 

Po poročanju britanskega časnika The Financial Times je kitajska vlada začela preiskavo ministra za obrambo Dong Juna zaradi suma korupcije. Kitajska vlada je poročilo označila za izmišljotino in navedbe poročila zavrača. Danes je kitajsko ministrstvo za obrambo sporočilo, da je bil suspendiran admiral Miao Hua, direktor oddelka za politično delo Centralne vojaške komisije, ki nadzira delovanje kitajske vojske. Po navedbah ministrstva za obrambo je bil suspendiran zaradi suma hude kršitve discipline. Kitajska vojska, znana tudi kot Ljudska osvobodilna vojska, je v zadnjem letu tarča protikorupcijske kampanje. Zaradi korupcije je bilo v tem času odstavljenih najmanj devet generalov Ljudske osvobodilne vojske in več direktorjev podjetij kitajske obrambne industrije. Med odstavljenimi sta bila tudi nekdanja ministra za obrambo, Li Shangfu in njegov predhodnik Wei Fenghe. Velik delež odstavljenih generalov je bil tesno povezan s procesom nakupa vojaške opreme v najnovejšem krogu posodabljanja opreme kitajske vojske.

Audio file
10. 10. 2023 – 17.00
Kaj se je spremenilo v dveh letih od državnega udara

Tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča Karim Kan je zaprosil za izdajo nalogov za aretacijo vodje mjanmarske vojaške hunte Mina Aunga Lajnga. Tožilec Minu Aungu Lajngu očita kazensko odgovornost za zločine proti človeštvu, zagrešene med avgustom in decembrom 2017 v Mjanmarju in Bangladešu, ter deportacijo in preganjanje muslimanske manjšine Rohinga. V omenjenem obdobju je mjanmarska vojska pregnala okoli 700 tisoč Rohingov v Bangladeš. Hunta je oblast v državi prevzela leta 2021 z državnim udarom, ki mu je sledila državljanska vojna, zaradi katere vojska nadzoruje okoli polovico ozemlja. 

Državni zbor je ponovno potrdil zakon o izvrševanju proračunov za leti 2025 in 2026, na katerega so v torek državni svetniki izglasovali odložilni veto. Veto je državni svet podal zaradi zmanjšanja sredstev za državni svet v letu 2025 s predvidenih 3,9 milijona evrov na 3,4 milijone evrov. Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič je komentirala, da je za leto 2024 obseg sredstev za državni svet znašal 3,2 milijona evrov, do konca novembra pa je organ imel zgolj 2,5 milijona evrov izdatkov, zaradi česar bi zmanjšan dvig namenjenih sredstev moral po njeni izjavi zadostovati za nemoteno delovanje organa. Pri tem je dodala, da bo v primeru ugotovljenih potreb še zmeraj možno izjemoma zagotoviti dodatna sredstva. Sredstva, ki se bodo tako sprostila, bodo po navedbah vlade namenjena rešitvi prostorske stiske na onkološkem inštitutu v Ljubljani.

Vir: Policija
Audio file
27. 11. 2024 – 16.00
Zakaj je glede imenovanja generalnega direktorja policije nujno interpelirati ministra Boštjana Poklukarja?

Stranka Nova Slovenija je vložila interpelacijo zoper notranjega ministra Boštjana Poklukarja, s podporo nekdanjih članov Slovenske demokratske stranke Anžeta Logarja, Eve Irgl in Dejana Kaloha. V interpelaciji ministru očitajo neukrepanje ob nepravilnostih, ki so se zgodile ob imenovanju generalnega direktorja policije Senada Jušića, nepravilnosti v Centru za varovanje in zaščito ter neukrepanje ob nasilju na območjih z romskim prebivalstvom. Nepravilnost v postopku imenovanja generalnega direktorja policije je ugotovilo upravno sodišče. Poklukar in Jušić vztrajata, da je bil Jušić imenovan zakonito, stranke koalicije pa so se na torkovem sestanku dogovorile, da bodo z nadaljnjim delovanjem počakale, dokler uradniški svet ne izda poročila. Zaradi vseh teh obtožb v NSi-ju menijo, da bi minister moral odstopiti sam oziroma bi za njegov odstop moral prositi premier Robert Golob.

OFF je pripravila vajenka Vida, mentoriral je Tim.

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.