Zunanji minister Kanade John Baird je domačim znanstvenikom naročil pripravo znanstvene študije in vročitve vloge pri Združenih narodih, s katero bi utemeljili, da ima Kanada pravico do širšega teritorialnega območja Arktike, vključno s severnim tečajem. Aktualna kanadska vlada premiera Stephena Harperja sicer že nekaj let vztraja s teritorialnimi zahtevami po severnem tečaju, kanadsko prizadevanje za vključitev območja približno 1 cela 2 milijona kvadratnih metrov ledenega morja v svojo teritorialno ozemlje pa je povezano predvsem z gospodarskimi dejavniki. Območje severnega tečaja naj bi pod seboj namreč skrivalo do 30 odstotkov doslej še neodkritih svetovnih rezerv zemeljskega plina in približno 15 odstotkov svetovnih zalog nafte. Te bodo zaradi velike globine morja in debele ledene odeje na tem območju še nekaj časa ostale neizkoriščene, bitko za naravne vire Arktike pa poleg Kanade bijejo še ostale sosede severnega pola: Rusija, Združene države Amerike, Norveška in Danska.

V kolumbijskem glavnem mestu Bogota je bil zaradi obtožb o slabem vodenju in organiziranju službe za zbiranje odpadkov odpuščen župan mesta Gustavo Petro. Kot je dejal generalni kolumbijski inšpektor Alejandro Ordonez, ki lahko v skladu s kolumbijsko zakonodajo preveri delovanje in odpokliče javne funkcionarje, je župan Bogote pri organiziranju smetarske službe kršil pravila prostega trga, zaradi zapletov, ki so nastali posledično in zaradi katerih v Bogoti lani nekaj dni niso odvažali odpadkov, pa naj bi ogrožal tudi zdravje prebivalstva. Petro, sicer nekdanji član revolucionarne militantne uporniške skupine M-19 in eden glavnih kandidatov kolumbijske levice na predsedniških volitvah leta 2018, je obtožbe že pred časom označil za nelegitimne, tokratno razrešitev z županske funkcije pa vidi kot politični puč zgolj zato, ker je deprivatiziral službo za odvažanje odpadkov in jo vrnil v javne roke. Petro je preko družbenih omrežij prebivalstvo Bogote zaprosil za podporo, to pa se je že kmalu po objavi županove odstavitve začelo množično zbirati na glavnem mestnem trgu. Odločitev generalnega inšpektorja je požela tudi kritiko kolumbijskega ministra za pravosodje Alfonsa Gomeza Mendesa, ki se je zavzel za spremembo zakonodaje, ki po njegovem, kot v primeru ravnanja z odpadki v Bogoti, krepi in omogoča revščino v državi.

Čedalje bolj nestabilne razmere v Srednjeafriški republiki, kjer se krepi medverski konflikt med večinskim krščanskim prebivalstvom in muslimanskimi uporniki, so zahtevale prve smrtne žrtve med francoskimi vojaki, ki v državljanskem konfliktu izdatnejšem številu posredujejo od minulega tedna. V središču prestolnice Bangui sta bila v spopadih z uporniki ubita dva francoska vojaka, neuradno novico pa je medtem potrdil tudi urad francoskega predsednika Francoisa Hollande. Hollande kljub incidentu in čedalje številčnejšim domačim kritikam, da z mednarodnim udejstvovanjem preusmerja pozornost od čedalje slabše francoske realnosti, ni podvomil v smotrnost vojaškega posredovanja v Srednjeafriški republiki in ponovno poudaril, da povsem zaupa svojim enotam. Francija je v svojo nekdanjo kolonijo konec minulega tedna sicer napotila 1.600 vojakov, svojo misijo v državi pa je okrepila tudi Afriška unija, ki je v državo poslala 6.000 svojih pripadnikov. Misijo je pred dnevi soglasno podprl tudi Varnostni svet združenih narodov.

Ukrajinska policija nadaljuje z odstranjevanjem barikad, ki so jih v bližini vladnih uradov v tretjem valu protivladnih protestov minuli vikend postavili protestniki, medtem pa je prišlo do novih spopadov. Odstranjevanje barikad in protestnikov, ki nasprotujejo vladni odpovedi pridružitvenemu procesu Evropski uniji, z območja uradov ukrajinskega predsednika, vlade in parlamenta, je od ponedeljka zjutraj potekalo mirno, ponoči pa je policija po navedbah številnih prič ponovno uporabila silo. Po navedbah ukrajinske opozicije naj bi bilo ranjenih več deset protestnikov, policiji pa je z brutalnostjo do jutra z osrednjega kijevskega Trga neodvisnosti uspelo odstraniti vse barikade in demonstrante. Medtem se nadaljuje tudi politično preigravanje ukrajinske krize. Ukrajinski predsednik Viktor Januković je po zadnjih množičnih protestih, na katerih se je v središču Kijeva ponovno zbralo več 10.000 tisoč ljudi, izrazil pripravljenost na pogajanje z ukrajinsko opozicijo, v državo pa je na pogovore za rešitev krize prispela tudi visoka zunanja predstavnica Evropske unije Catherine Ashton.

Načrt Malte, da bi omogočila tujcem pridobitev malteškega potnega lista ob plačilu 650.000 evrov, je naletel na ostro nasprotovanje zunanjih ministrov Evropske unije. Večina kritikov malteških načrtov izraža bojazen, da bi s tem povečali doseljevanje v Evropsko unijo, saj naj bi številni imigranti s sveže pridobljenim potnim listom Malte lahko, v skladu z evropsko ureditvijo, potovali po vsej uniji. Najglasnejše kritike kot po navadi prihajajo z Velike Britanije, kjer je tamkajšnji zunanji minister v senci David Hanson načrte malteških oblasti celo komentiral, da odpirajo stranska vrata za priseljevanje v katerokoli državo znotraj Evropske unije. Ob glasnih kritikah oblasti v La Valletti zdaj razmišljajo o omejitvi kupljivih potnih listov na 50 na leto.

Romunske oblasti so aretirale 50 pripadnikov okoljevarstvene organizacije Greenpeace, ki so v protestni akciji proti spornemu romunskemu zakonu o rudarjenju preplezali ograjo romunskega parlamenta in na zelenici pred zgradbo začeli kopati luknje. Aktivisti iz desetih različnih držav so s tem želeli opozoriti na spornost rudarskega zakona, ki ga je vlada romunskega premiera poslala parlamentu v avgustu pod pretvezo nacionalne zaščite rudnika zlata v Rosiji Montani, po mnenju okoljevarstvenikov pa upravljanje z naravnimi viri preširoko daje v roke privatnega sektorja. Zgornji dom romunskega parlamenta je zakon, po množičnih demonstracijah v Bukarešti, sicer konec novembra zavrnil, o predlogu pa mora glasovati še spodnja poslanska zbornica.

Minister za infrastrukturo Samo Omerzel, ki zaradi očitkov zaradi spornih poslov njegovega podjetja z državno Družbo za upravljanje z avtocestami Slovenije, krajše Dars, ne namerava odstopiti, je tik pred interpelacijo. Glasovanje o ministrovi zaupnici so že pred časom napovedali v največji opozicijski stranki SDS, v primeru, če Omerzel zaradi sodelovanja njegovega podjetja z Darsom ne bo odstopil sam ali pa ga bo odstavila premierka Alenka Bratušek, danes so se pobudi za ministrovo interpelacijo pridružili tudi poslanci Nsi, podobno pa bo verjetno storila tudi tretja opozicijska stranka SLS. Ministrova Državljanska lista medtem Omerzela podpira še naprej, premierka Alenka Bratušek pa zaradi neenotnosti koalicije glede ministra za infrastrukturo še ni sprejela jasnega stališča. Ob parlamentarni opoziciji pa Bratuškovo k odstavitvi Omerzela poziva tudi zunajparlamentarna stranka Trs, a iz drugačnih razlogov. Govorili smo z glavnim tajnikom stranke Iztokom Majhničom.

izjavi lahko prisluhnete po posnetku celotne oddaje.