Včeraj zvečer, le nekaj ur po pozivu poveljnika alžirske vojske generala Ahmeda Gaeda Salaha [o nezmožnosti opravljanja funkcije, je alžirski predsednik Abdelaziz Bouteflika odstopil s položaja. Njegov odstop je sprožilo šest tednov demonstracij državljank in državljanov na ulicah prestolnice Alžir in preostalih večjih mest. Vodenje poslov do predčasnih volitev, ki bodo praviloma čez tri mesece, bo prevzel predsednik zgornjega doma parlamenta Abdelkader Bensalah iz stranke Nacionalne osvobodilne fronte, ki je na oblasti v Alžiriji že od razglasitve neodvisnosti leta 1962. Protesti se v manjšem obsegu nadaljujejo. Demonstranti namreč ne verjamejo, da bo prenos oblasti prinesel zahtevane ekonomske in družbeno-politične spremembe. Še posebej ob upoštevanju, da je alžirska vojska, ki ima sicer pomembno vlogo pri prenosu oblasti, tesno povezana z alžirsko poslovno in politično elito, ki pripada vodilni stranki FLN.

V Bruneju, z nafto bogatem sultanatu na otoku Borneo, ki na severu meji na Južnokitajsko morje, preostanek pa obkroža Malezija, so z današnjim dnem uvedli šeriatsko pravo. Šeriatsko pravo je pravna norma in služi kot osnova za urejanje odnosov v islamskih skupnostih. Brunej je s tem postala prva država v vzhodni ali jugovzhodni Aziji, ki je uvedla tovrstno obliko islamskega prava. Podobni pravni zakoniki so sicer v islamskih državah v veljavi le v Saudovi Arabiji, Iranu, Mavretaniji, Sudanu in Jemnu. Nova pravila v sultanatu prinašajo stroge kazni za tatove, ki jim grozi sekanje rok ali nog, in za homoseksualce, ki jim grozi kamenjanje do smrti. Smrtna kazen je zagrožena tudi za žaljenje islamskega preroka Mohameda - tako za muslimane kot za prebivalce in obiskovalce drugih veroizpovedi.

Po včerajšnjem pozivu predsednika venezuelskega vrhovnega sodišča Maikela Morena venezuelski ustavodajni skupščini o odpravi imunitete opozicijskega poslanca Juana Guaidoja je ta danes to tudi storila. Proti samorazglašenemu začasnemu predsedniku bo nacionalni preiskovalni urad sprožil preiskavo obtožb o terorizmu. Guaido je na Twitterju sporočil, da bodo njegovi privrženci silovito odgovorili v primeru njegovega izginotja ali ugrabitve.

Zunanji ministri 29-ih članic zveze NATO se bodo danes sestali v Washingtonu na jubilejnem zasedanju v počastitev 70. rojstnega dne zavetništva. Severnoatlantsko obrambno organizacijo je 4. aprila 1949 s podpisom pogodbe v avditoriju Andrew Mellon ustanovilo dvanajst držav - ZDA, Kanada, Velika Britanija, Francija, Belgija, Danska, Italija, Islandija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška in Portugalska. Zasedanje pa ni namenjeno le zgodovinskemu spominu na ustanovitev zavezništva, ki ga bo z govorom pred ameriškim kongresom počastil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, temveč tudi pogovorom o višanju obrambnih izdatkov njenih članic. Jutri bodo ministri na zasedanju spregovorili o novih ukrepih za izboljšanje poznavanja situacije v črnomorski regiji in odnosih z Rusijo ter o boju proti terorizmu s poudarkom na Afganistanu.

Svet Evropske unije in Evropski parlament sta včeraj zvečer dosegla dogovor o brezvizumskih obiskih britanskih državljanov v šengenskem območju Evropske unije. Britanski državljani bodo tako lahko po izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije v njej brez vizuma bivali do devetdeset dni v stoosemdesetdnevnem obdobju. Dogovor bo veljal samo v primeru recipročnosti, in sicer, če bodo enaka ali podobna pravila veljala za državljane držav Evropske unije ob obisku Otoka.

Evropska unija pa ne želi zaščititi samo svojih državljanov v Združenem kraljestvu, temveč tudi poljske sodnike. Od sprejetja nove pravosodne zakonodaje in disciplinske ureditve poljskega vrhovnega sodišča septembra lani se proti njim lahko sprožijo disciplinske preiskave in sankcije zaradi vsebine njihovih sodniških odločitev. Po oceni Evropske komisije, ki je proti Poljski sprožila prvi opomin, uredba ne zagotavlja varoval pred političnim nadzorom sodnikov in ne zagotavlja sodne neodvisnosti. Podpredsednik komisije Frans Timmermans je poudaril, da se pojavljajo tudi resna vprašanja o učinkoviti uporabi prava Evropske unije.

Naraščanje napetosti med Rusijo in Ukrajino pred drugim krogom ukrajinskih predsedniških volitev 21. aprila botruje radikalnim ukrepom tamkajšnje vlade. Notranje ministrstvo je tako prepovedalo vse nepredvidene lete v Rusijo po nenapovedanem obisku članov proruske opozicijske stranke, imenovane Opozicijska platforma - Za življenje, ki so se srečali z ruskim premierjem vlade Dimitrijem Medvedjevim. Prejšnji vikend sta namreč Jurij Bojko, v nedeljo četrtouvrščeni predsedniški kandidat, in Viktor Medvedčuk, predsednik političnega odbora Opozicijske platforme - Za življenje, z zasebnim letalom odpotovala na srečanje z ruskim premierjem v Moskvo. Pogovorom, ki so se dotikali vprašanj gospodarske menjave in transporta zemeljskega plina, se je pridružil tudi Aleksej Miller, predsednik nadzornega odbora ruskega državnega naftnega velikana Gazprom. Ukrajinsko notranje ministrstvo je sporočilo, da bo proti poslancema sprožilo kazenski postopek ilegalnega prehoda meje.

Vodja državne revizijske komisije Borut Smrdel je v Državni zbor poslal odstopno izjavo. Razlogi za njegov odstop naj bi bili povezani s poskusi vplivanja na delo njegovega organa in njegovo odločanje, pa tudi načrtno vzbujanje dvoma o integriteti zaposlenih. Smrdel je bil na mesto predsednika revizijske komisije imenovan septembra 2012, pred tem pa je bil tam osem let zaposlen kot svetovalec. Kot je zapisal Smrdel, je bilo pri njegovem delu nevzdržno dejstvo, citiramo: “Da je sprejemljivo načrtno vzbujanje dvoma o strokovnosti in integriteti zaposlenih pri teh organih zgolj zato, ker posamezna odločitev organa, ne glede na to, kako strokovno prepričljiva ali utemeljena je, ne ustreza pričakovanjem, željam ali pa interesom udeležencev v postopku ali pa koga drugega. In da je povsem sprejemljivo v položaju, ko je s strani neodvisnega državnega organa ugotovljeno nezakonito ravnanje, kot odgovornega za ta položaj prikazati organ, ki je nezakonitost razkril, ne pa tistih, ki so ravnali nezakonito." Ob približno 6400 večjih javnih naročilih se sicer pred Državno komisijo sproži okoli 350 sporov na leto, komisija pa vlagateljem oziroma pritožnikom ugodi v od 30 do 45 odstotkov primerov.