Makedonski parlament je Dimitarja Kovačevskega potrdil za novega premierja Severne Makedonije. Za naslednika Zorana Zaeva je glasovalo 62 poslancev v 120-članskem parlamentu. Kot je dejal novi premier, njegova izvolitev končuje razpravo o predčasnih volitvah. Kovačevski je namreč prevzel vodstvo socialdemokratov in vlade od Zorana Zaeva, ki je po porazu stranke na lokalnih volitvah sprva obljubil svoj odstop, si nato premislil, a nazadnje držal besedo. S premierjem je prisegel tudi prenovljen vladni kabinet, v katerem naj bi več vpliva pridobile manjše koalicijske partnerice socialdemokratov, predvsem albanska Demokratična zveza za integracijo. Za ohranitev oblasti se bodo socialdemokrati morali še potruditi, saj pet koalicijskih partneric pogojuje podporo vladi s spremembo volilnega sistema. Če ta v roku treh mesecev ne bo sprejeta, bodo izstopili iz vlade, so napovedali v strankah. Spremembe volilnega sistema naj bi ukinile šest volilnih okrožij, v katerih stranke kandidirajo s po 20 kandidati. Namesto tega bi uvedle enotne kandidatne liste strank po celotni državi, zaradi česar naj bi manjše stranke imele večje možnosti za boljše rezultate. Poleg tega bo prioriteta Kovačevskega spoprijemanje z energetsko krizo v državi. 

Tri petine volivcev so na referendumu podprle spremembe ustave Republike Srbije, povezane z neodvisnostjo sodstva. Referenduma se je udeležila manj kot tretjina volilnih upravičencev. Po spremembah naj bi sodstvo pridobilo več avtonomije od vladajoče politike. Po novem bo parlament izbiral generalnega državnega tožilca in tretjino ustavnih sodnikov. Vse druge sodnike in tožilce bosta imenovala dva sodna sveta; vpliv nanju si je Vučić zagotovil s parlamentarnim imenovanjem štirih »pomembnih odvetnikov« v vsakega od svetov. Ker ima Vučić v parlamentu trdno večino, opozicije pa v njem tako rekoč ni, opozicijske stranke opozarjajo na pomanjkljivost reforme in zavračajo njeno legitimnost.

Kazahstanski predsednik Kasim-Žomart Tokajev je s položaja namestnika vodje državne obveščevalne službe razrešil Samata Abisha, nečaka dolgoletnega predsednika države Nursultana Nazarbajeva. Pred tem je Tokajev prevzel vodstvo obveščevalne agencije in dal pridržati vodjo agencije Karima Masimova, ki je obtožen izdaje. Ob revolucionarnem vrenju na ulicah Almatija in drugih kazahstanskih mest, ki je zaradi nasilnega posredovanja državnih sil in vojsk sosednjih držav zahtevalo več kot 200 življenj, so pomembne položaje izgubili tudi drugi vplivneži, povezani z nekdanjim predsednikom. Z vrha najvplivnejše lobistične organizacije kazahstanskih poslovnežev je tako odstopil zet Nazarbajeva Timur Kulibajev, eden najbogatejših Kazahstancev in lastnik največje banke v državi. V Kazahstanu so se začela pojavljati tudi namigovanja, da je nekdanji predsednik preminil. To je namreč zatrdil vodja ruske Liberalne demokratične stranke Vladimir Žirinovski, kazahstanske oblasti pa trditve niso ne zanikale ne potrdile.

Hutijska oblast v Jemnu je zavrnila zahtevo Združenih narodov po izpustitvi ladje Rwabee in enajstčlanske posadke iz pripora. Varnostni svet je soglasno pozval Hutije, naj ladjo, ki pluje pod zastavo Združenih arabskih emiratov, upravlja pa jo saudska družba, nemudoma izpustijo. Zunanji minister hutijske vlade Hussein Al Azzi je namesto tega Združene narode obtožil, da se potegujejo za »morilce, ki kršijo mednarodno pravo«. Hutiji so zajeli ladjo na začetku januarja blizu Hodejde, glavnega pristaniškega mesta v Jemnu. Postregli so z video dokazi svojih trditev, da vojni sovražniki na krovu prevažajo vojaško opremo. Saudova Arabija in Združeni arabski emirati namreč ladjo, sicer brez navedbe dokazov, označujejo za civilno. Zalivski monarhiji sta v jemenski državljanski vojni glavni nasprotnici Hutijev, ki prestolnico države Sano in območja okrog nje obvladujejo že od leta 2014.

Premier Združenega kraljestva Boris Johnson se je odločil zamrzniti višino prispevka, ki ga državljani plačujejo za javni servis British Broadcasting Croporation, krajše BBC. Prispevek se tako dve leti ne bo usklajeval z inflacijo. Poleg tega naj bi ga leta 2027 ukinili, BBC pa bo moral poiskati drug način financiranja. Mediji so Johnsonov napad na BBC že prepoznali kot del tako imenovane Operacije rdeče meso, s katero skuša premier zavarovati svoj močno tresoči se stolček zaradi afere s prirejanjem zabav na Downing Streetu med zaprtjem države. Johnson naj bi v drugem manevru za odvračanje pozornosti še ta mesec vojski podelil pooblastila za nadzor nad vsemi plovili v Rokavskem prelivu, kar naj bi prispevalo k učinkovitejšemu vračanju beguncev, ki po morju skušajo priti na Otok.

Poslanec socialdemokratov Matjaž Nemec je v odziv na govorice o tajnem dogovoru Slovenije s Hrvaško napovedal sklic izredne seje parlamentarnega odbora za zunanje zadeve. Vir govoric je hrvaški portal morski.hr, ki je konec minulega tedna, sklicujoč se na anonimne ribiče, poročal o sestanku slovenske strani s hrvaškima ministroma za kmetijstvo in zunanje zadeve. Ribiči, ki so bili po trditvah portala prisotni na sestanku, so izdali, da se strani dogovarjata o rešitvi vprašanja pomorske meje tako, da bi lahko 25 izbranih slovenskih ribičev ribarilo tudi znotraj hrvaških teritorialnih voda do Umaga, 25 hrvaških ribičev pa tudi znotraj slovenskih do Kopra. Zakaj se je odločil za sklic izredne seje parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, pojasni Matjaž Nemec.

Izjava

Sindikat delavcev rudarstva in energetike Slovenije je nacionalno strategijo za izstop iz premoga do leta 2033 označil za nepremišljeno. Rudarji so bili po besedah sindikata izključeni iz priprave strategije. Vlada v strategiji po mnenju sindikalistov ni ponudila odgovorov na vprašanja, kakšna dela bodo zaposleni opravljali po letu 2033, kako bo Slovenija nadomestila tretjino proizvedene električne energije iz premoga in kako se bo ogrevala Šaleška dolina.