Nezemljanski OFF
Spodnji dom argentinskega parlamenta je s 135 glasovi za in 115 proti sprejel reformo delavske zakonodaje. Spremembe med drugim omogočajo podaljšanje standardnega delovnega časa na 12 ur in izplačilo plač v devizah ter digitalnih valutah. Uvajajo tudi omejitve pravice do stavke z določili minimalnih storitev, ki jih morajo delavci zagotavljati med stavko. Največja argentinska sindikalna centrala, imenovana Splošna konfederacija dela, je pred glasovanjem organizirala proteste in enodnevne stavke po državi. Stavki so se pridružili delavci v javnem prevozu, javni upravi in bančništvu.
Venezuelski parlament je dokončno potrdil zakon o amnestiji za politične zapornike, imenovan amnestijski zakon za demokratično sobivanje. Amnestija se nanaša na aretirane v 13 obdobjih protestov od leta 1999 naprej. Zakon oprošča vse v teh obdobjih obtožene in obsojene izdaje, terorizma, upora, upiranja uradnim osebam in hujskaštva, če so kazniva dejanja storili v okviru političnega aktivizma ali protesta. Vojaki, obtoženi upora, so iz amnestije izvzeti. Poleg tega je pogoj za oprostitev priznavanje sodišča.
Nekdanji bolivijski predsednik Evo Morales se je po več kot mesecu in pol umika iz javnosti manifestiral na predstavitvi kandidatov svoje nove stranke EVO Pueblo za regionalne volitve. Za guvernerja regije Cochabamba, svoje politične trdnjave, je Morales nominiral Leonarda Lozo, vodjo federacije sindikatov pridelovalcev koke Chimoré. Morales se je v javnosti nehal pojavljati v začetku januarja po ameriški ugrabitvi venezuelskega predsednika Nicolása Madura in začetku preletov helikopterjev ameriškega Urada za boj proti drogam nad provinco Chapare. S tem je sprožil ugibanja o ponovnem begu iz države. Morales se v provinci Chapare, severnem delu regije Cochabamba, od oktobra 2024 skriva pred aretacijo zaradi obtožbe spolnih odnosov z mladoletnico. Pred policijo ga ščitijo lokalni sindikati pridelovalcev koke.
Mednarodna raziskovalna misija Združenih narodov v Sudanu je izdala poročilo, v katerem je ugotovila, da so sudanske paravojaške Sile za hitro posredovanje med obleganjem mesta El Fašer izvajale genocid. Glede na poročilo so paravojaške sile med letom in pol obleganja v mestu načrtno ustvarile razmere, ki bi povzročile uničenje nearabskih skupnosti v mestu, in sicer Fur in Zaghawa. Poročilo dokumentira tudi primere mučenja in posilstev. Prestolnico Severnega Darfurja so Sile za hitro posredovanje zavzele konec lanskega oktobra. Več o dogajanju v Sudanu v Kultivatorju ob petih.
V Washingtonu je potekalo ustanovno srečanje Odbora za mir, namenjenega nadzoru izvajanja 20-točkovnega mirovnega načrta za Gazo ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Trump je na srečanju oznanil, da so od držav podpornic odbora prejeli okrog šest milijard evrov za obnovo Gaze, Združene države pa bodo prispevale okrog 8 in pol milijard evrov. Poleg ameriških vojakov se bodo mednarodni mirovni misiji pridružile vojske Indonezije, Maroka, Kazahstana, Albanije in Kosova. Palestinski Nacionalni komite za upravo Gaze, ustanovljen po Trumpovem mirovnem načrtu, je odprl prijave za policiste. Po trditvah komiteja, namenjenega upravi enklave po umiku odporniškega gibanja Hamas, so že prejeli 2000 prijav. V Gazi je izraelska vojska medtem z droni streljala na Palestince v Han Junisu, na Zahodnem bregu pa je izvedla racije begunskih taborišč Arub, Novi Askar in Kalandija.
Ameriški predsednik Donald Trump je ministrstvu za obrambo ukazal objavo vseh dokumentov o neznanih letečih predmetih in Nezemljanih. Trump je ob tem dejal, da ne ve, ali so Nezemljani resnični, da pa ga zelo zanimajo, in da morajo državne agencije razkriti vsako informacijo o tej kompleksni, a ekstremno pomembni zadevi. Poseben urad za preiskave primerov neznanih letečih predmetov na ameriškem ministrstvu za obrambo deluje od julija 2022.
Poljski predsednik Karol Nawrocki je vložil veto proti pravosodni reformi, ki jo je parlament sprejel prejšnji mesec. Predlagani zakon bi spremenil način izbora članov Državnega sodnega sveta, odgovornega za nominacijo sodnikov, tako, da bi člane sveta volili sodniki. Tak sistem je veljal do leta 2017, ko je vlada stranke Zakon in pravičnost pristojnost za nominacije podelila parlamentu.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v medresorsko usklajevanje poslalo odlok za dodatno sofinanciranje cepljenja živine proti bolezni modrikastega jezika. Ministrstvo bi po odloku rejcem zagotovilo do nekaj več kot dva in pol milijona evrov pomoči, od tega po dva evra za posamezni odmerek cepiva in dodatno 16 evrov na kmetijo za kritje stroškov cepljenja. Pred tem je država krila le stroške nabave cepiva. Rok za izvedbo cepljenja je 24. april. Državno financiranje vseh obveznosti, ki jih kmetom nalaga država, vključno s cepljenjem, je bila ena od zahtev protesta Združenja slovenske kmečke iniciative pred dvema tednoma v Ljubljani.
Dodaj komentar
Komentiraj