Občinskih redarjev OFF

Aktualno-politična novica
18. 1. 2023 - 15.00
 / OFF

Poslanci Evropskega parlamenta so za enega od 14 podpredsednikov izvolili Luksemburžana Marca Angela, člana politične skupine socialistov in demokratov. Na podpredsedniškem položaju je nasledil grško evropsko poslanko Evo Kaili, ki so jo poslanci s položaja razrešili decembra lani zaradi korupcijskega škandala, povezanega s pranjem denarja in vplivanjem na odločitve Evropskega parlamenta o svetovnem nogometnem prvenstvu v Katarju. Angel je za izvolitev potreboval absolutno večino glasov, a te v prvem krogu ni prejel. Dobil je 263 glasov, njegovi protikandidatki Francozinja Gwendoline Delbos-Corfield in Italijanka Annalisa Tardino pa 98 oziroma 185 glasov.  Poslanci so Angela nato izvolili v drugem krogu, in sicer z 307 glasovi podpore. 

Višje sodišče v Tokiu je potrdilo oprostilno sodbo trem nekdanjim vodilnim delavcem elektropodjetja Tepco, ki je upravljalo jedrsko elektrarno v Fukušimi. S tem jih je sodišče oprostilo krivde za strokovne malomarnosti v jedrski nesreči, ki se je zgodila leta 2011. V primeru, da bi sodišče trojico spoznalo za odgovorne za smrt več kot 40 ljudi, bi jim grozilo do pet let zapora. Okrožno sodišče v Tokiu je že leta 2019 razsodilo, da odgovorni niso mogli predvideti obsega cunamija, ki je doprinesel k obsegu nesreče. V ločeni civilni tožbi zoper omenjeno trojnico in nekdanjega direktorja Tepca je sodišče junija lani sicer odločilo, da morajo svojcem žrtev plačati 101 milijardo evrov odškodnine.

Protesti podpornikov Bolsonara
 / 9. 1. 2023
Brazilski generalni tožilec je predstavil prve obtožnice proti nekaterim osebam, obtoženim vdora v vrhovno sodišče, kongres in predsedniško palačo Planalto osmega januarja. Tožilci novoustanovljene skupine za boj proti nedemokratičnim dejanjem so zahtevali, da 39 oseb obtožijo plenjenja kongresa ter da se zanje odredi preventivni pripor in zamrzne 7,7 milijona njihovega premoženja. Osebe so obtožene tudi kriminalnega združevanja, nasilnega poskusa spodkopavanja demokratične pravne države in izvedbe državnega udara. Na dan vdora na kongres je bilo sicer aretiranih več kot tisoč podpornikov nekdanjega predsednika Jaira Bolsonara. Osebe, katerih identiteta javnosti ostaja neznana, tožilstvo sicer ni obtožilo terorizma, saj dejanja niso temeljila na ksenofobiji ali predsodkih na podlagi rase, narodnosti ali vere, kakor terorizem definira brazilska zakonodaja. Urad generalnega tožilca je obtožbe že poslal vrhovnemu sodišču, potem ko je predsednik senata Rodrigo Pacheco pretekli teden predložil seznam ljudi, obtoženih vdora v kongres.

Rusija je razširila seznam oseb, ki jim je prepovedan vstop v državo. Oblasti so odločitev sprejele po tem, ko je Evropska unija sredi decembra sprejela deveti sveženj sankcij zoper Rusijo. Prepoved vstopa v državo velja za vodstvo organov pregona držav Evropske unije, ki sodelujejo pri vojaški pomoči Ukrajini, ter poslovodstva državnih in komercialnih proizvajalcev, ki Ukrajini dobavljajo orožje in vojaško opremo. Prav tako prepoved velja za posameznike, ki v javnosti širijo protirusko retoriko. Po navedbah ruskega zunanjega ministrstva so oblasti na seznam uvrstile tudi več poslancev Evropskega parlamenta.

Vlada Združenih držav Amerike je 25 uradnikom Belorusije prepovedala vstop v državo. Na seznamu oseb so se znašli tudi poslanci, ki so glasovali za zakone, ki omogočajo politično motivirana sojenja, kakršno je, kot izpostavljajo v Beli hiši, proces proti izgnani opozicijski voditeljici Svetlani Tihanovski. Razlog za prepoved izdajanja vizumov tem osebam je tudi sodelovanje pri sprejemanju zakonodaje za odobritev smrtne kazni za ljudi, ki so bili obsojeni terorizma. Po mnenju Bidnove administracije bi zakonodaja trenutni oblasti pod vodstvom predsednika Aleksandra Lukašenka omogočala zatiranje opozicije.

Balkanski borci na ukrajinskem bojišču
 / 1. 10. 2022
Prva skupina srbskih prostovoljcev je začela z usposabljanjem v okviru ruskega bataljona prostovoljcev v ukrajinski regiji Zaporožje, ki je pod nadzorom ruske vojske. Srbija Rusijo poziva, naj preneha novačiti srbske državljane za bojevanje s plačanci paravojaške skupine Wagner. Srbska zakonodaja državljanom sicer prepoveduje udeležbo na tujih bojiščih, za kar je zagrožena zaporna kazen od šest mesecev do pet let, oziroma osem let, če je storilec kaznivo dejanje storil v okviru skupine. Wagner naj bi Srbe novačil z oglasi v srbščini, ki jih organizacija objavlja na družbenih omrežjih. 

V današnjem strmoglavljenju helikopterja v ukrajinskem mestu Brovari v Kijevski oblasti je umrlo najmanj 18 ljudi, med njimi tudi ukrajinski notranji minister Denis Monastirski. Vzrok za nesrečo še ni znan.

Kako je vasica na zahodu Nemčije postala fokus evropskih medijev
 / 16. 1. 2023
Na zahodu Nemčije se nadaljujejo protesti zoper širitev rudnika lignita Garzweiler. Shodi se nadaljujejo kljub temu, da je policija odstranila protestnike iz vasi Lützerath, kjer so okoljski aktivisti skvotali od leta 2020 in ki je v širitvenih načrtih rudnika. Eden najbolj odmevnih protestov je potekal v Kölnu, kjer so aktivisti blokirali cesto ter s tem začasno zaprli dovozne poti in ustavili promet. Protesti so sicer potekali tudi v drugih krajih na zahodu Nemčije. V rudniku lignita Inden blizu mesta Aachen je skupina zasedla bager in s tem zaustavila delo v rudniku. 

V delu sindikatov javnega sektorja od vlade zahtevajo, da ta predstavi rešitve za ureditev plačne problematike in odpravo plačnih nesorazmerij. V nasprotnem primeru za 24. februar napovedujejo stavko. Nezadovoljni so v številnih skupinah javnega sektorja, so sporočili sindikalni predstavniki veterinarjev, računovodij, vojakov, direktorjev in ravnateljev, zaposlenih v državni upravi, na področju šolstva, kulture in varstva narave. Stavko so za februar že napovedali poklicni gasilci in cariniki.

Sindikat občinskih redarjev Slovenije je vlado ponovno pozval k ureditvi statusa občinskih redarjev. Redarji pričakujejo takojšnjo spremembo zakona, s katerim bi občinski redarji postali upravičeni do dodatka za stalnost. Govori predsednik Sindikata občinskih redarjev Slovenije Matjaž Frangež. 

Izjava 1

V Sindikatu občinskih redarjev zahtevajo tudi začetek pogajanj o sklenitvi kolektivne pogodbe, kakršna velja za druge uniformirane poklice, in dvig osnovnega plačnega razreda. Če jim vlada ne bo prisluhnila, ne izključujejo stavke.

Zveza društev upokojencev je vlado pozvala k uskladitvi pokojnin vsaj za 7,1 odstotka in ne le s predvidenimi 4,9 odstotka. S tem bi pokojnina za 40 let delovne dobe znašala 700 evrov. Več o zahtevah pove predsednik Zveze društev upokojencev Janez Sušnik.

Izjava 2

Vlado so pozvali tudi k razmisleku o draginjskem dodatku za upokojence. Po mnenju zveze bi ga morali prejeti tisti, ki imajo pokojnino nižjo od 771 evrov, kolikor znaša prag tveganja revščine.

 

Foto: Nik Rovan, MOL

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.