Odlazku OFF

Kazahstanci so na referendumu podprli spremembo ustave s 56 amandmaji. Ti omejujejo vpliv nekdanjega predsednika države Nursultana Nazarbajeva in njegove družine. Referenduma sta se udeležili dobri dve tretjini volilnega telesa, od tega pa je spremembo podprlo 77 odstotkov volivcev. Gre sicer za prvi referendum v Kazahstanu od leta 1995. Z uveljavitvijo sprememb bosta izgubila vpliv tako Nazarbajev kot njegova družina – po novem ne bodo smeli zasedati političnih funkcij, ki so jih izgubili po januarskih protestih. Ti so bili tudi povod za sklic referenduma. Protesti so izbruhnili po odpravi regulacije cen goriva, vrhunec pa so dosegli s požigom vladnih stavb v več mestih. Skupno je v protestih umrlo več kot 230 ljudi. Bistvene spremembe na kratko pojasni Claire Nuttall.

Izjava

Več v OFFsajdu ob petih.

Srbija zaradi novih sankcij Evropske unije glede uvoza nafte po morju ne bo več mogla uvažati ruske nafte po Jadranskem naftovodu. Srbija je do sedaj nafto iz Rusije uvažala preko luke Omišalj na Hrvaškem. Srbi zato razmišljajo o alternativnih načinih oskrbe z nafto. Po besedah ministrstva za rudarstvo in energetiko bi lahko rusko nafto uvažali preko naftovoda Družba, ki je izjema pri sankcijah, ali pa jo nadomestili z iransko. Nafta, ki jo dobijo iz Rusije, za Srbijo predstavlja 16 odstotkov vse porabljene nafte. To pa ni edina srbska težava pri stikih z Rusijo. Za danes napovedan obisk ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova je bil odpovedan. Do tega je prišlo, ker so Bolgarija, Makedonija in Črna Gora zaprle zračni prostor za njegovo letalo. Te poteze je Moskva že označila za sovražna dejanja.

Graham Brady, predsednik tako imenovanega strankarskega odbora 1922 britanskih konservativcev, je sporočil, da je bilo zbranih dovolj pisem podpore poslancev, da bodo danes glasovali o nezaupnici premierju Borisu Johnsonu. Odbor 1922 združuje vse konservativne poslance, ki niso člani vlade. Zgodovinsko je večkrat odigral pomembno vlogo, tudi pri odstopu železne lady Margaret Thatcher kot prve ministrice. Za glasovanje o nezaupnici je bilo treba zbrati 54 pisem podpore. Predlog o nezaupnici je spodbudilo Johnsonovo žuriranje na Downing Streetu 10 v času pandemije in strogih epidemioloških ukrepov. Ali ga bodo zabave stale položaja, bo znano v večernih urah. Za izglasovanje nezaupnice je potrebnih 180 glasov poslancev. Če nezaupnica ne bo izglasovana, glasovanja ni možno ponoviti v naslednjem letu.

Na Tajskem je po skoraj šestnajstih letih spet potekala parada ponosa. Gre sicer za prvo uradno parado na ulicah Bangkoka, ki jo je podprla tudi lokalna oblast. Udeleženci so se zavzeli za legalizacijo porok istospolnih parov in za pravice spolnih delavcev. Novoizvoljeni guverner prestolnice Chadcart Sittipunt, ki je funkcijo prevzel konec prejšnjega meseca in se je že v času predvolilne kampanje zavzemal za izboljšanje položaja LGBT+ skupnosti, je že napovedal ukrepe za izboljšanje stanja. Med drugim se je zavzel za ukinitev obveznega nošenja uniform vladnih uradnikov v skladu s spolom, pripisanim ob rojstvu, in za olajšanje dostopa do zdravstvene oskrbe pri spremembi spola. V parlamentu sicer na obravnavo že čakata dva zakona, ki bi pomenila premik k enakopravnosti istospolnih skupnosti. Eden izmed njiju bi uzakonil registracijo partnerskih zvez za istospolne pare.

Manj zadovoljna je LGBT+ skupnost v ameriški zvezni državi Ohio. Ohajski predstavniški dom je izglasoval zakon, ki transspolnim dekletom prepoveduje sodelovanje na športnih tekmovanjih. Zakon določa tudi zdravniški pregled in potrditev biološkega spola, če kdo podvomi o spolu tekmovalke. Zdravniška potrditev bo temeljila na pregledu notranjih in zunanjih reprodukcijskih organov. Šolam, ki se zakona ne bi držale, pa v skladu z novim zakonom grozijo tožbe. Zakonu nasprotuje demokratska stranka. Pred njegovo uveljavitvijo pa ga mora potrditi še ohajski senat.

V Mehiki so potekale guvernerske volitve v šestih izmed 32 zveznih držav. Vsem šestim zveznim državam je skupno, da jih trenutno ne vodi Nacionalno regeneracijsko gibanje – MORENA, stranka predsednika države Andrésa Manuela Lópeza Obradorja. Po začasnih izidih se stranki obeta prevzem štirih izmed šestih zveznih držav. Skupno bi jih MORENA tako vodila dvajset od dvaintridesetih. Rezultat predstavlja tudi dobro popotnico za predsedniške volitve 2024 in dodatno utrditev oblasti. Obrador sicer v skladu z mehiško ustavo ne bo mogel ponovno kandidirati, saj ta predsedovanje omejuje na en šestletni mandat.

Zavezništvo liberalcev in demokratov za Evropo - ALDE je na kongresu izvolilo novo staro vodstvo stranke. Potrdilo je nadaljnje sopredsedovanje bolgarskega evropskega poslanca Ilhana Kjučuka in irskega senatorja Timmyja Dooleyja, ki sta vodenje stranke prevzela po smrti prejšnjega predsednika Hansa van Baalena. Na kongresu so medse sprejeli tudi nekaj novih strank, med drugim hrvaško stranko Center in stranko ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega Služabnik ljudstva. V ALDE kot tretji največji politični skupini v Evropskem parlamentu so se tudi odločili, da bodo, če bo Evropska komisija Poljski dodelila sredstva za razvoj in okrevanje, umaknili svojo podporo v neuradni koaliciji liberalcev, socialnih demokratov in Evropske ljudske stranke. V tem primeru bodo vložili nezaupnico komisiji Ursule von der Leyen. 
Ob robu kongresa pa so se s pismom oglasili tudi nekateri drugi liberalci in centristi iz držav članic Evropske unije. Poleg stranke Emmanuela Macrona Preporod sta pismo med drugim sopodpisala bolgarski premier Kiril Petkov in pa novoizvoljeni slovenski predsednik vlade Robert Golob. Zavzeli so se za širše povezovanje sredinskih strank v novo skupino. Evroposlanci Macronovega Preporoda so v Evropskem parlamentu sicer že sedaj člani iste politične skupine kot poslanci ALDE.

Novomeško okrožno sodišče je odločilo, da se družbenik Dolenjski list izloči iz lastništva družbe Salomon. Slednjega je do sedaj preko Dolenjskega lista obvladoval Martin Odlazek. Tožbo je sprožila Družba za upravljanje terjatev bank – DUTB. Tako imenovana slaba banka s tem postaja edina lastnica Salomona. Dolenjski list je sicer imel v lasti 55-odstotni delež družbe. DUTB je tožbo utemeljevala s kršitvami medijske zakonodaje in na podlagi škodljivih poslov med povezanimi osebami. Navedli so primere prevzema nezavarovanih terjatev, prenašanja premoženja in deležev med povezanimi osebami in najemanja posojil, ki so jih nato po nižji obrestni meri dalje posojali družbam v medijskem omrežju Odlazka. Zakon o gospodarskih družbah izključitev družbenika namreč dopušča v primeru, če družbenik drugemu družbeniku povzroča gospodarsko škodo. Postopek je sprožil Franci Matoz, do pred kratkim še predsednik upravnega odbora DUTB in Janšev hišni odvetnik. Odlazek je na razsodbo že napovedal pritožbo. Salomonov oglasnik je bila začetna stopnica medijskega konglomerata Martina Odlazka, danes pa je družba Salomon izdajatelj 25 revij in časopisov, med drugim Jane, Stopa in Ekipe. 

Sveže zaprisežena vlada Roberta Goloba nadaljuje s tako imenovanimi kadrovskimi menjavami. Tokrat so na spored prišli nadzorni sveti nekaterih večjih energetskih družb v državni lasti, med njimi družb Eles, Borzen, SODO in DRI. Iz nadzornega sveta Elesa se je tako moral posloviti Valentin Hajdinjak, predsednik uprave Darsa in nekdanji podpredsednik Nove Slovenije. Tja pa prihaja dolgoletni predsednik uprave Elektra Ljubljana Andrej Ribič, ki ga je konec lanskega leta predčasno razrešil nadzorni svet, ki ga je imenovala Janševa vlada. Nadzornik Borzena pa ne bo več generalni direktor Pošte Slovenije Tomaž Kokot. Poleg imenovanj v energetiki je Golobova vlada na mesto državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo imenovala nekdanjega poslanca LMŠ Darija Krajčiča, ki je s tega mesta odstopil po famozni aferi z ukradenim sendvičem.