Kolumbijska vlada in levičarsko uporniško gibanje FARC sta v okviru neposrednih pogajanj na Kubi uspela doseči načelni dogovor o zemljiški reformi, enem pogajalsko najtežjih področij. Kolumbijskim upornikom in vladnim predstavnikom se je uspelo uskladiti v ključnih točkah agrarne reforme, ki naj bi privedla do pravičnejše razdelitve zemlje in razvoja podeželja. Dogovor med drugim predvideva lastniško prerazporeditev podeželja, vključno z območji, zaseženimi med večdesetletnim gverilskim bojem upornikov in vladnih sil. Medtem ko vladna stran ob dosegi soglasja ne skriva navdušenja, pa mnogi analitiki opozarjajo, da je predlog zemljiške reforme izsiljen, za njegovimi konkretnimi rešitvami pa naj bi stale desne parlamentarne stranke in močan lobi živinorejcev ter narkotrafikantov. Da ostaja še kar nekaj vprašanj v zvezi z zemljiški spremembami odprtih, je dejal tudi glavni FARC-ov pogajalec Ivan Marquez, ki je sicer pohvalil napredek v pogovorih. Mirovna pogajanja na Kubi se bodo nadaljevala 11. junija, ko bo na pogajalski mizi nadaljnja politična participacija FARC-a v Kolumbiji.

Brazilija je med obiskom predsednice Dilme Rousseff v Etiopiji v okviru 50. obletnice Afriške unije napovedala odpis in prestrukturiranje približno 900 milijonov dolarjev dolga afriškim državam. Večino dolga so si afriške države, med njimi največ Kongo, Tanzanija in Zambija, nabrale že v 70. letih minulega stoletja, ko jim je Brazilija finančno pomagala, njegov odpis oziroma prestrukturiranje pa je bilo po navedbah brazilske vlade dogovorjeno že prej. Brazilske oblasti naj bi s tem nadaljevale s posebnim političnim odnosom do Afrike, ki po besedah tiskovnega predstavnika Rouseffove Thomasa Traumana predstavlja enega najpomembnejših brazilskih zunanjepolitičnih partnerjev. To naj bi dokazovale tudi številke – obseg trgovine med afriškimi državami in Brazilijo naj bi se v zadnji dekadi povečal za petkrat.

Zunanji ministri Evropske unije v Bruslju iščejo dogovor glede sankcij proti vpletenim v sirskem konfliktu, saj se konec meseca izteče veljavni paket sankcij zoper oblasti v Damasku. Največ polemik povzroča vprašanje embarga na izvoz orožja, saj si predvsem Francija in Velika Britanija prizadevata, da bi ga delno odpravili in dovolili oboroževati sirsko opozicijo. To bi po mnenju oblasti v Parizu in Londonu povečalo pritisk na režim Bašarja Al Asada in pripomoglo k hitrejši rešitvi konflikta. Na drugi strani kakršnemu koli popuščanju in umikanju embarga za vpletene v konflikt ostro nasprotujejo Avstrija, Češka in Švedska pa tudi Madžarska, ki se zavzemajo za podaljšanje iztekajočega se svežnja sankcij. Največ držav ostaja do vprašanja zadržanih in tudi po dveh letih in ogromno mrtvih še ne vedo dobro, kaj storiti. Med njimi je tudi Slovenija, ki jo v Bruslju zastopa zunanji minister Karl Erjavec.

Množičen zbor francoskih nestrpnežev v Parizu, ki so protestirali proti legalizaciji porok istospolnih parov, se je ob svojem zaključku izrodil v nasilje. Sprva miren protest, ki se ga je po navedbah policije udeležilo 150.000 ljudi, po navedbah organizatorjev pa blizu milijona, se je ob koncu prelevil v obračun s policisti, ki jih je besna manjšina demonstrantov - večina se je medtem že razšla – napadla s kamni, steklenicami in pirotehničnimi sredstvi. 6 ljudi je bilo poškodovanih, več kot 300 ljudi pa je bilo aretiranih. Del protestnikov je odšel tudi pred sedež vladajoče Socialistične stranke francoskega predsednika Francoisa Hollanda in od njega zahteval odstop. Zakon o legalizaciji istospolnih porok je sicer v Franciji začel veljati 18. maja, potem ko je ga je slab mesec pred tem potrdil francoski parlament.

Srbska vlada je potrdila načrt uresničevanja sporazuma o normalizaciji odnosov s Prištino, ki sta ga v okviru neposrednega dialoga pod okriljem visoke zunanjepolitične predstavnice Evropske unije Catherine Ashton Srbija in Kosovo sklenila v aprilu. Kot je po sprejetju sporočila srbska vlada, je načrt normalizacije odnosov sprejela kot dokument, ki ne prejudicira statusa Kosova, hkrati pa so oblasti v Beogradu tudi zavrnile odstop vodje urada za Kosovo Aleksandra Vulina. Ta je nameraval odstopiti, ker sporazum ni zadovoljil zahtev kosovskih Srbov. Srbija in Kosovo sta sporazum o normalizaciji odnosov, ki je bil eden od pogojev za nadaljnjo približevanje obeh držav Evropski uniji, sicer parafirala 19. aprila, teden dni kasneje pa ga je potrdila tudi srbska skupščina.

Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant predstavnikom izbrisanih predstavlja osnutek zakona o povračilu škode. Po predlagani shemi, ki jo je državi v sodbi 26. junija lani naložilo Evropsko sodišče za človekove pravice, bi le okoli 8000 upravičencev dobilo za vsak dan izbrisa iz registra stalnega prebivalstva Slovenije 30 evrov, v največji meri v skupni vsoti za vsa leta izbrisa torej do 7500 evrov odškodnine. To je recimo več kot trikrat manjša odškodnina, kot jo jo je lani v primeru Kurić in ostalim proti Sloveniji tožečim prisodilo Evropsko sodišče za človekove pravice. Pri čemer pa je šlo za povračilo nepremoženjske škode, medtem ko mora Slovenija pripraviti odškodninsko shemo tako za premoženjsko kot nepremoženjsko škodo, ki so jo utrpeli izbrisani. Več v Offsajdu ob 17-ih.

Društvo Integriteta je s svežnjem pripomb opozorilo na predloga sprememb zakonov o političnih strankah in o volilni ter predreferendumski kampanji, ki sta v javni obravnavi od 19. aprila. Več o nekaterih dodatnih priporočilih Integritete pa generalni sekretar društva Vid Doria.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.