OdstopOFF

OdstopOFF

Aktualno-politična novica
27. 1. 2020 - 14.56
 / OFF

Predsednik vlade Marjan Šarec je danes nepričakovano odstopil s položaja. Šarčev sloves je sledil odstopni izjavi finančnega ministra Andreja Bertonclja, čigar razlog za to potezo naj bi bila strokovna razhajanja pri uvedbi ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Premier Šarec je sicer povedal, da nesoglasje med ministroma Šabedrom in Bertoncljem ni vplivalo na odločitev o odstopu. Kot je dejal, se je za odstop odločil, ker meni, da so nove volitve edina rešitev, saj vlada ni uspela zbrati dovolj podpore za svoje reformne projekte. Premier pričakuje razpis predčasnih volitev, v kar pa niso prepričani vsi predsedniki strank, v prvi vrsti predsednik SMC Zdravko Počivalšek. Možnosti za sestavljanje nove koalicije v obstoječem sklicu Državnega zbora vidita tudi Alenka Bratušek in Zmago Jelinčič. Za nove volitve se zavzemajo v Novi Sloveniji, SDS-u, SD-ju in Levici. Več v OFFsajdu ob 17.00.

Stanovanjska (ne)politika
 / 1. 8. 2019
Medtem ko so se predsedniki strank v parlament odzivali na odstop premierja, je pred zgradbo Državnega zbora potekal protest gibanja Kje bomo pa jutri spali? Na Trgu republike so postavili stanovanjsko naselje iz kartonastih škatel. S tem želijo opozoriti na neaktivnost države pri reševanju stanovanjske politike, ki ne podpira gradnje dostopnih stanovanj. Več razloži Tonja Jerele.

Izjava

Na deželnih volitvah v Emiliji - Romanji je levosredinski Demokratski stranki uspelo ohraniti večino pred skrajno desno stranko Liga. Sedanji predsednik deželne vlade Stefano Bonaccini, član Demokratske stranke, je prejel 51,4 odstotka glasov, Ligina senatorka Lucia Borgonzoni pa 43,7 odstotka. Beležili so tudi skoraj rekordno volilno udeležbo, ki je bila kar 67-odstotna - to je znatno višje kot udeležba izpred petih let, ko se je volitev udeležilo le 37 odstotkov vseh upravičencev. Izid volitev je pomemben za stabilnost koalicije med Demokratsko stranko in Gibanjem petih zvezd, slednji priljubljenost v vseh regijah strmo upada - na volitvah v Emiliji - Romanji je njihov kandidat prejel le 3,5 odstotka glasov. Istočasno so potekale volitve tudi v Kalabriji, kjer je zmagala Jole Santelli, ki sta ji podporo izrekli Liga in Bratje Italije. 

Največji protesti po padcu Sadama Huseina
 / 8. 11. 2019
Protivladni protesti v Iraku se nadaljujejo, hkrati pa potekajo tudi ločeni protiameriški protesti, ki jih vodi šiitski klerik in politik Muktada al-Sadr - ta je do nedavnega še podpiral večinske protivladne proteste, a jim je prejšnji teden odvzel podporo ter jih pozval k umiku, da pozornost nameni lastnemu protestu. Tega je v petek podprlo vsaj četrt milijona ljudi, ki so v miroljubnem protestu pozvali ameriške vojaške družine “naj podprejo umik ameriških vojakov  iz Iraka ali pa pripravijo njihove krste.” Podporniki al-Sadra so ob pozivu k umiku izpraznili svoje šotore na trgu Tahrir, čemur so sledile policijske racije in poskus vstopa na trg, ki ga protestniki trenutno še vedno okupirajo. Med nadaljevanjem protestov v soboto so tri rakete zadele ameriško veleposlaništvo v Bagdadu - dve sta zadeli zeleno cono, ena pa je padla na jedilnico veleposlaništva. ZDA so pozvale Irak k zaščiti njihove stavbe. 

Korupcijska afera brazilskega konglomerata Odebrecht v Peruju
 / 28. 11. 2018
V Peruju so potekale parlamentarne volitve, tokrat prvič brez spremljajočih predsedniških volitev. Volitve sledijo septembrski razpustitvi parlamenta, po ukazu predsednika Martina Vizcarre. Nobeni stranki ni uspelo pridobiti večine, največ glasov sta pridobili centristični Vijolična stranka in PA, a nobena več kot 15 odstotkov. Največja stranka prejšnjega sklica parlamenta, skrajno desna Ljudska sila, je pridobila le 7 odstotkov glasov. Izvoljeni poslanci bodo imeli mandat le do sredine leta 2021, ko bodo znova potekale tako predsedniške kot parlamentarne volitve - zdaj izvoljeni na njih ne bodo smeli sodelovati. 

Na Finskem se je začela tritedenska stavka delavcev v papirni in lesnopredelovalni industriji. Z delom je prekinilo 9000 delavcev v papirni industriji in nadaljnjih 6000 v drugih lesnopredelovalnih obratih. Lesna industrija je najpomembnejša finska industrija, ki proizvede petino njihovega izvoza. Papirna industrija predstavlja polovico, podjetji UPM in Stora Enso, v katerih poteka stavka, pa spadata med največja na svetu v svoji panogi. Delodajalci so zagrozili, da bodo stavkajočim delavcem sami onemogočili delo, če do 10. februarja ne bodo dosegli dogovora s sindikati. Sindikati zahtevajo višje plače in krajši delavnik, medtem ko zbornica lesne industrije vztraja, da do plače v panogi še sedaj previsoke v primerjavi s tistimi v Nemčiji in na Švedskem. Ne gre za prvo večjo stavko na Finskem v zadnjem času. Zaradi ravnanja ob stavki poštnih delavcev  je prejšnji mesec padla vlada premiera  Anttija Rinne.

Sile generala Khalife Haftarja so začele ofenzivo proti tretjemu največjem libijskemu mestu Misrati. S tem je očitno propadlo tudi premirje, ki je bilo sklenjeno ob posredovanju Turčije in Rusije. Misrata velja za oporišče vojaških milic, ki nasprotujejo Haftarju in tako imenovani tobruški vladi. Te milice so ključne podpornice vlade narodne enotnosti v Tripoliju, ki jo podpira OZN. Sile generala Haftarja že od lanskega poletja oblegajo Tripoli, zato bi bil napad na Misrato povezan tudi s poskusom, da se provladne milice umaknejo iz fronte pred Tripolijem. Združeni narodi so dan pred zaostritvijo spopadov izdali poročilo kršitvah embarga na uvoz orožja v Libijo. Vlado v Tripoliju med drugim podpirajo Turčija, Katar in Italija, Haftar pa uživa podporo Egipta, Rusije in Francije.

Off sta pripravila vajenka Lucija in Gal.

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness