Ob zaostrovanju spora na meji med Rusijo in Ukrajino je predsednik Združenih držav Amerike Joe Biden v Beli hiši gostil novega nemškega kanclerja Olafa Scholza. Scholz je sicer izrazil protirusko stališče in se zavzel za sankcije ob invaziji, a je bil do vprašanja Severnega toka 2 – to je v zadnjem času sprožilo precej trenj med ZDA in Nemčijo – precej previdnejši kot Biden. Biden je namreč znova zagrozil, da bo ob morebitni invaziji Ukrajine sprejel drastične sankcije, vključno s popolno zaustavitvijo plinovoda Severni tok 2, od katerega je energetsko najbolj odvisna prav Nemčija. Ko so ga novinarji vprašali, kako bi lahko ZDA ustavile projekt, jim je odvrnil: »Obljubljamo, da zmoremo«. Washington projektu uradno nasprotuje zaradi energetskega monopola, ki bi ga imela Rusija nad evropskimi državami, poleg tega pa je Severni tok 2 za ZDA problematičen, ker verjamejo, da v Evropi zagotavljajo varnost v okviru zavezništva NATO.

Nič bolj prešerno kot v ameriški prestolnici ni na jugu ZDA, natančneje v zvezni državi Alabama. Potem ko je nižje sodišče ugotovilo, da obstoječi zemljevid volilnih okrajev zmanjšuje volilno moč temnopoltih volivcev, je ameriško ustavno sodišče razsodilo, da v tej pretežno republikanski zvezni državi pred volitvami v kongres, ki bodo novembra letos, zemljevida ni treba spremeniti. Z demografsko podobo Alabame, kjer je več kot četrtina registriranih volivcev Afroameričanov, ni usklajenih sedem volilnih okrajev. Alabama ima v ameriškem kongresu sedem kongresnikov, šest republikanskih in enega demokratskega, ki je izvoljen v edinem volilnem okraju z afroameriško demografsko večino. Neusklajenost med zastopstvom zvezne države v kongresu in demografsko podobo Alabame je nazoren primer diskriminacije temnopoltih volivcev, ki so po zemljevidu volilnih okrajev – pri snovanju tega imajo največji vpliv večinski republikanci – večinsko razporejeni v en volilni okraj, s tem pa so njihovi glasovi omejeni na podlagi prerazporejanja glasov.

Še južneje, v Kostariki, je v prvem krogu predsedniških volitev po slabih 90 odstotkih preštetih glasov z dobrimi 27 odstotki glasov slavil kandidat Stranke nacionalne osvoboditve, José María Figueres. V drugem krogu volitev se bo Figueres, ki je to srednjeameriško državo že vodil med letoma 1994 in 1998, pomeril s kandidatom Stranke za socialdemokratski napredek, Rodrigom Chavesom, ki je prejel slabih 17 odstotkov glasov. Oba kandidata, med katerima bodo Kostaričani izbirali v drugem krogu volitev, svoj politični položaj utemeljujeta s socialno-liberalno politiko, ki ima v Kostariki – eni najstabilnejših držav v Srednji Ameriki – dolgo tradicijo. 

Tajvanske oblasti so sporočile, da bo na otoku prenehala veljati prepoved uvoza kmetijskih pridelkov z območja japonskega mesta Fukušima, ki ga je leta 2011 prizadela huda jedrska nesreča. Preden bodo Tajvanci z jedrsko degradiranega območja uvozili prehrambene izdelke, bodo ti testirani na radioaktivno sevanje, gobe in divje živali iz Fukušime pa ostajajo prepovedane. V Tajvanu naj bi se s prenehanjem prepovedi uvoza želeli približati pridružitvi prostotrgovinskemu sporazumu Trans-pacifiškega partnerstva, katerega ustanovna članica je Japonska. Na otoku, ki je v zadnjem času deležen obilo mednarodne pozornosti zaradi zaostrovanja konflikta s Kitajsko, na pridružitev k prostotrgovinskemu sporazumu upajo predvsem v luči lažjega mednarodnega trgovanja, ki je zaradi odvisnosti od Kitajske oteženo.

Obenem so Združene države Amerike odobrile slabih 90 milijonov vredno pogodbo s Tajvanom, ki bo s protiraketnim in protiletalskim obrambnim sistemom okrepila obrambo proti kitajskim vdorom v tajvanski zračni prostor. Iz ameriške Agencije za obrambno varnostno sodelovanje so sporočili, da bo naložba v tajvanski obrambni sistem pripomogla k vzdrževanju politične stabilnosti in možnosti gospodarskega napredka na otoku, podporo Tajvanu pa mora odobriti še kongres. To glede na protikitajsko vzdušje v Washingtonu ni pod vprašajem. 

Irak ostaja brez predsednika in operativne vlade. Zakonodajalci namreč znova niso imenovali predsednika, potem ko je vrhovno sodišče preprečilo predsedniško kandidaturo kurdskega politika Hošjarja Zebarija. Zebari je ob dosedanjem predsedniku Iraka, Barhamu Salihu, najverjetnejši kandidat, ki bi lahko zasedel mesto predsednika. Od 329 zakonodajalcev, ki z glasovanjem potrjujejo novega predsednika, jih je svoj glas oddalo le 58. Bojkot odločevalcev je bil sicer pričakovan, saj Zebarijevo kandidaturo poleg Kurdske demokratske stranke in neformalnega zavezništva sunitskih parlamentarcev podpira tudi zmagovalec oktobrskih parlamentarnih volitev, voditelj šiitskega Sadrističnega gibanja Moktada Al Sadr. Ta je napovedal bojkot glasovanja po suspenzu Zebarija, za katerega Al Sadr upa, da mu bo po izvolitvi podelil mandat za sestavo nove iraške vlade. 

V Aktivu Radia Slovenija so pripravili oceno analiz poročanja Radiotelevizije Slovenija, ki jih že dlje časa objavlja Urad vlade Republike Slovenije za komuniciranje. V oceni analiz ugotavljajo, da zapisi UKOM-a poročanje Radiotelevizije Slovenija prikazujejo enostransko in da nedopustno posegajo v avtonomnost novinarskega dela. V aktivu ocenjujejo, da gre pri postopanju urada za nedopustno poseganje v neodvisnost novinarskega in uredniškega dela, ki temelji na programskih standardih RTV Slovenija. Obenem so se v aktivu za objavo ocene, poimenovano Ukomove kvazianalize, odločili, da bi zaščitili novinarski kodeks, razloži član aktiva Gašper Andrinek.

izjava

Včeraj se je pred Steklarno Hrastnik zbralo približno petdeset delavcev, ki so zaradi nezadovoljstva nad vodenjem steklarne napovedali, da bodo vložili odpovedi delovnega razmerja. Odpoved je zaradi nečloveških delovnih razmer podala tudi večina delovodij. Iz Steklarne Hrastnik, ki jo vodi generalni direktor Peter Čas, so sporočili, da enostranske odpovedi delovnega razmerja obžalujejo in da so delavcem, ki so podali odpoved, ponudili možnost umika odpovedi. Prav tako so sporočili, da odpovedi niso izraz širšega nezadovoljstva med zaposlenimi v podjetju