Centralna volilna komisija Kirgizistana, geopolitične šahovnice, na kateri igrajo igro interesi politične Moskve, Washingtona in Pekinga, je ugodila zahtevam protestnikov in preklicala rezultate nedeljskih parlamentarnih volitev. Takrat je slavila Socialdemokratska stranka pod vodstvom Sorunbaja Šenbekova. Po tem, ko je policija zatrla prvi val demonstracij, je namreč več kot dva tisoč protestnikov zasedlo tako imenovano Belo hišo, kjer domujeta parlament in vlada, stavbo državne varnosti, mestno hišo prestolnice Biškek in še nekaj javnih stavb. Ob tem so osvobodili nekaj zapornikov, ki so nekdaj zasedali politične položaje, med njimi nekdanjega predsednika države Almazbeka Atambajeva. Trenutni predsednik Sorunbaj Šenbekov, ki se je izgubil z obličja Kirgizistana, je po posrednikih pozval protestnike, naj se vzdržijo nasilja, ti pa so na politične položaje postavili svoje predstavnike,  torej opozicijske politike – za zdaj sicer še ni jasno, kolikšno moč posedujejo v resnici. 

Medtem v veliko manjšem številu protestirajo nekdanji prebivalci mesta Gloriavale na Novi Zelandiji in njihovi podporniki. Redki prebivalci, ki so zapustili od preostale Nove Zelandije izolirano krščansko skupnost, namreč opozarjajo, da nekaj več kot 500 prebivalcev mesta, ki je zasebna last nekakšne »dobrodelne organizacije«, živi v sužnjelastniški ureditvi. S protestom in peticijo bi radi nekdanji prebivalci dosegli začetek pravnega in inšpekcijskega nadzora nad mestno organizacijo, saj naj bi državni organi pregona vprašanje sužnjelastništva do sedaj pometali pod preprogo. 

Od protestov h korupciji, pa ne na Hrvaško. O aferi na Slovenski ulici 9 v Zagrebu boste poslušali v današnjem OFFsajdu ob petih. Na še eni priljubljeni lokaciji za medene tedne, Maldivih, je kazensko sodišče z dvajsetletno zaporno in sto deset milijonov evrov težko finančno kaznijo obsodilo nekdanjega podpredsednika države Ahmeda Adeeba. S prodajo zakupnih pravic otoških zemljišč naj bi državo skupaj s sodelavci oškodoval za več kot 220 milijonov evrov. Pred tem je bil Adeeb s petnajstletno zaporno kaznijo kaznovan tudi zaradi naklepa atentata na predsednika Abdulla Yameena, pod katerimi je služil, a je bil po porazu na predlanskih predsedniških volitvah obsodb oproščen.     

Ostajamo na sodiščih, selimo pa se k mednarodnem sporu med centralnima bankama Venezuele in Združenega kraljestva. Britansko prizivno sodišče je namreč razveljavilo odločitev vrhovnega sodišča, da britanska centralna banka zadrži 850 milijonov evrov vredno venezuelsko zlato, ki ga je južnoameriška država želela dvigniti iz svojih sefov in uporabiti za borbo proti epidemiji. Odločitev britanske centralne banke, ki hrani zlate rezerve številnih držav, in vrhovnega sodišča je bila seveda politično obarvana. V skladu z državno politiko so za legitimnega priznali samooklicanega predsednika Venezuele Juana Guaidója in se zbali, da bo zlato prišlo v roke izvoljenemu predsedniku Nicolásu Maduru.

Ne boste nam verjeli, a vseeno razglašamo, da je Aleksandar Vučić po rekordnem 106-dnevnem premlevanju mandat za sestavo vlade podelil dosedanji premierki Ani Brnabić. Čestitamo za nepričakovano odločitev!

Ko smo ravno pri nameščanju in odstavljanju različnih voditeljev po svetu, se moramo seveda obregniti tudi ob najjužnejši del Ruske federacije, avtonomno in suvereno republiko Dagestan. Vodja regije Vladimir Vasiljev je zaprosil vsemogočnega predsednika Vladimirja Putina za razrešitev s funkcije, ne da bi pojasnil vzroke za to. Putin je prošnjo sprejel, za nadomestnega voditelja pokrajine pa je že postavil Sergeja Melikova, člana sveta federacije, torej zgornjega doma ruskega parlamenta.

Medtem pa voditelji pokrajine Tigraj navajajo povsem konkretne razloge, zakaj bodo v kratkem prenehali priznavati suverenost in celovitost Etiopije. Predsednik etiopske vlade Abi Ahmed naj bi izgubil njihovo zaupanje, ko je avgustovske volitve v Tigraju označil za nelegalne, saj so bile volitve po ostalih pokrajinah prestavljene zaradi epidemioloških razlogov. V Tigraju tako lokalne oblasti vzpostavljajo osnovne poteze začetka osamosvojitve. 

Volilni red pa se spreminja tudi v Albaniji. Parlament je potrdil reformo volilne zakonodaje, v skladu s katero stranke pred volitvami ne bodo več smele sklepati zavezništev in nastopati s skupnimi listami, kar bo nedvomno škodilo že tako zdesetkanim opozicijskim strankam. Sprejem reforme je seveda zagotovila številčna premoč poslancev vladne Socialistične stranke pod vodstvom Edija Rame. Predstavniki Demokratske stranke in socialističnega gibanja za integracije seveda opozarjajo, da je taka poteza v neskladju z načrti Albanije glede evroatlantske integracije. Prve volitve, ki bodo predvidoma potekale po novem redu, so na vrsti že aprila prihodnje leto.

Vrhovno sodišče Evropske unije je odločilo, da je madžarski zakon o financiranju šolstva iz tujine iz leta 2017 v neskladju z zakonodajo Evropske unije. Zakon prepoveduje delovanje izobraževalnih institucij, financiranih iz tujine, če tuji financerji niso že obstoječe izobraževalne institucije. Seveda je šlo v prvi vrsti za poskus napada na Srednjeevropsko univerzo, ki je v treh letih veliko svojih dejavnosti preselila iz Budimpešte na Dunaj, saj jo je financiral zloglasni sovražnik »vsega, kar spada v okvir judovsko-krščanske evropske tradicije«, George Soros.

»Spoštovane poslušalke in poslušalci, vem, da ste med vami mnogi objektivni, ki znate ceniti rezultate našega dela.« A na žalost nam niti s pomočjo globoke države ni uspelo zadržati podpredsednice vlade in ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandre Pivec. Škorci so ji odnesli funkcionarske stolčke, pa tudi predsednikovanje stranki DeSUS. Od njih se je poslovila z naslednjimi besedami:

Izjava

Ob sprehodu med vinogradi je predsednik vlade Janez Janša, ki se je, kot kaže, že naučil odpirati pisemske ovojnice, državnemu zboru za novega ministra predlagal Jožeta Podgorška, dosedanjega državnega sekretarja na kmetijskem ministrstvu. Medtem nekateri ožji sodelavci Aleksandre Pivec že sledijo njenemu zgledu in zapuščajo stranko DeSUS.