OFF Ambassadorjevega mostu

Aktualno-politična novica
14. 2. 2022 - 15.00
 / OFF

Nemški predsednik Frank-Walter Steinmeier je bil izvoljen za drugi petletni mandat. V prvem krogu je prejel 1045 od 1425 veljavnih glasov posebne volilne skupščine, ki jo sestavljajo poslanci bundestaga in predstavniki šestnajstih zveznih dežel, število katerih se posamezni deželi proporcionalno določi glede na število prebivalcev. Socialdemokrat Steinmeier je na volitvah nastopil kot kandidat semaforske koalicije, elektorske glasove pa so prispevali tudi v opozicijski konservativni uniji CDU/CSU. Kandidat Alternative za Nemčijo Max Otte je dobil 140 glasov, Gerhard Trabert iz Levice 96 glasov, Stefanie Gebauerpa pa 58. Šestinosemdeset elektorjev se je glasovanja vzdržalo, 12 pa jih je oddalo neveljavno glasovnico. Pooblastila nemškega predsednika so sicer zelo omejena, zato je njegova vloga predvsem protokolarne narave.

Švicarji so na referendumu z 80 odstotki glasov zavrnili predlog splošne prepovedi vseh medicinskih poskusov na živalih. Temu so nasprotovali širok spekter političnih strank, parlament in vlada. Kot ključni protiargument predlogu se je izoblikovalo stališče, da bi imela popolna prepoved medicinskih poskusov na živalih prevelike posledice na izvajanje medicinskih raziskav in da je švicarska zakonodaja na tem področju že zdaj ena najstrožjih na svetu. Tokratna referendumska zavrnitev poskusov na živalih na medicinskem področju je že četrta od leta 1985 v Švici, ki bi drugače postala prva država s tovrstno prepovedjo. Švicarji so obenem odločali še o treh referendumskih vprašanjih. Sedeminpetdeset odstotkov volivcev je podprlo strožje omejitve oglaševanja tobačnih izdelkov. So pa volivci zavrnili vladna referendumska predloga za opustitev enoodstotnega davka na zbiranje lastniškega kapitala, in sicer s 63 odstotki, in načrt za povečanje finančne podpore medijev s 56 odstotki.

Združene države Amerike so ukradle oziroma »zaplenile« nekaj več kot šest milijard evrov premoženja afganistanske vlade, ki jih v obliki 22 ton zlatih palic hrani newyorška izpostava ameriške centralne banke. Dostop do zlatih rezerv so ZDA talibski vladi Afganistana sicer že avgusta lani onemogočile. Sedanjo »selitev« oziroma odtujitev zlatih palic iz ene v drugo kletko v kleteh centralne banke na jugu Manhattna je s podpisom izvršnega ukaza omogočil predsednik Joe Biden. Po trditvah njegove administracije bodo polovico premoženja namenili humanitarnim organizacijam, ki se ukvarjajo s pomočjo Afganistancem, polovica pa bo ostala v ZDA. Tam bo pod upravljanjem posebnega sklada, ki naj bi plačeval odškodnine družinam žrtev terorističnih napadov Al Kaide 11. septembra 2001, ki tožijo Afganistan oziroma talibe, ki so Al Kaidi nudili zavetišče.

Po šestdnevni zapori je včeraj opoldne po lokalnem času znova stekel promet po Ambassadorjevem mostu, ključni mostovni povezavi med Kanado in Združenimi državami Amerike. Kanadska policija je z njega odstranila protestnike, del tako imenovanega konvoja svobode, ki so izražali nasprotovanje obveznemu cepljenju proti covidu-19 in omejitvam, povezanim z omejevanjem širjenja te bolezni. Čez Ambassadorjev most, ki povezuje kanadsko mesto Windsor v Ontariu in ameriški Detroit v Michiganu, poteka več kot četrtina blagovne menjave med sosedama in med 60 in 70 odstotkov komercialnega prometa tovornjakov v regiji. Posebnost mostu je, da je eden redkih mejnih povezav v zasebni lasti – prek podjetij ga po smrti milijarderja Manuela Morouna leta 2020 obvladuje njegova družina. Moroun je z lobiranjem tudi dosegel, da ni bil postavljen še en most, ki ga je želela zgraditi Kanada, zaradi česar je tu promet izredno gost. Gospodarska škoda, nastala kot posledica protesta, je le v avtomobilski industriji, detroitskem paradnem konju, ocenjena na 750 milijonov evrov. Avtomobilska podjetja Ford, General Motors in Toyota so bila zaradi zapore mostu namreč prisiljena v začasno ustavitev proizvodnje oziroma zaprtje tovarn.

Predsednik Gvineje Bissaua Umaro Sissoco Embaló je poskus državnega udara pred dvema tednoma povezal s tihotapci prepovedanih drog čez Atlantski ocean. Krivdo je pripisal nekdanjemu poveljniku mornarice, admiralu Joseju Americu Bubu Na Tchutu, ter njegovima pomočnikoma Tchamyju Yali in Papisu Djemeju. Embaló je potrdil, da so omenjeni med tistimi, ki so jih oblasti priprle, in dodal, da je bila ta trojica že aprila 2013 na ladji ob obali zahodne Afrike aretirana zaradi dogovarjanja o tihotapljenja kokaina. Takrat jih je razkrinkal Ameriški urad za boj proti drogam, poznan pod kratico DEA. Tchuto, Yala in Djeme so krivdo priznali in bili obsojeni na štiri leta, pet let ter šest in pol leta zapora, po odsluženi kazni pa so se vrnili v Gvinejo Bissau. V prestolnici Bisau so 1. februarja, tako Embaló, med zasedanjem, ki ga je vodil, neuspešno poskušali izvesti atentat nanj. Med pripadniki varnostne službe in atentatorji se je vnel peturni strelski obračun, v katerem je umrlo enajst ljudi, večina med njimi so bili predsednikovi varnostniki. Gvineja Bissau velja za vstopno točko, od koder prepovedane droge, v prvi vrsti kokain, iz Latinske Amerike pridejo v Afriko, od tam pa pot nadaljujejo v Severno Ameriko in Evropo.

Ustavno sodišče je do končne odločitve zadržalo izvrševanje člena zadnjega interventnega protikoronskega zakona, ki za zdravnike in zobozdravnike zvišuje najvišji plačni razred, ki ga lahko dosežejo v sistemu plač v javnem sektorju. Za to so se odločili, ker naj bi sporni protiustavni člen povzročil dolgotrajne škodljive posledice. Med drugim so v izjavi za javnost na ustavnem sodišču zapisali, da bi uveljavitev 48. člena spremenila temelje plačnega sistema javnih uslužbencev, prav tako pa omenjeni člen ne omogoča izvedbe referenduma.

Pritožbo so na ustavno sodišče kot državljani vložili predstavniki petih sindikalnih organizacij. Njihove razloge pojasni odvetnik Iztok Ščernjavič, ki v predmetni zadevi zastopa predstavnike sindikalnih central.

Izjava

V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov – FIDES in v združenju Mladih zdravnikov spoštujejo odločitev ustavnega sodišča, vendar napovedujejo, da ta ne bo omajala njihovih prizadevanj po izhodu iz enotnega plačnega sistema. Več o odločitvi ustavnega sodišča in njenih posledicah v OFFsajdu ob 17. uri.

Medtem so pogajanja vlade s sindikati zdravstva, socialnega varstva in zdravstvene nege prestavljena na jutri, ker vlada ni pripravila novih pogajalskih izhodišč. Sindikati, ki predstavljajo zaposlene v zdravstvu, ki niso zdravniki, so sicer za sredo napovedali stavko. Zahtevajo začetek pogajanj v skladu z dogovorom o nujnih ukrepih na področju plač v zdravstvu, sklenjenem novembra lani, in sprejetje standardov in normativov v zdravstvu, kar je bilo dogovorjeno z vlado pred tremi leti in pol.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • [[nid:123]] - Insert a node content
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness