Demokratski in republikanski člani senata so s 67 glasovi za in 32 proti potrdili začetek dela na infrastrukturnem paketu, vrednem več kot tisoč milijard evrov, o katerem se člani obeh strank pogajajo že več tednov. Omenjeni paket bi omogočil investicije v obnovo prometne infrastrukture, digitalizacijo ter obnovljive vire energije. Gre sicer za skromnejšega od dveh predlaganih infrastrukturnih paketov, saj je večji vreden slabih tri tisoč milijard evrov, a njegovemu sprejetju ostro nasprotujejo republikanci. Zaradi pravil v senatu, po katerih za začetek postopka sprejemanja zakonov ni dovolj navadna večina 50-ih glasov, se demokrati nagibajo k finančni prerazporeditvi sredstev v proračunu, v katerem bi bila navadna večina dovolj za sprejetje finančnega paketa.

Ostajamo pri dogajanju v Združenih državah Amerike. Predsednik Joe Biden je sprejel belorusko opozicijsko voditeljico Svetlano Tihanovsko. Ta se je predhodno že srečala s svetovalcem za nacionalno varnost Jakom Sullivanom  in državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom. Tihanovska si želi ameriško pomoč zoper oblast beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka, kateremu oporeka zmago na volitvah. Pomoč bi lahko nastopila tudi v obliki novih ekonomskih sankcij zoper Belorusijo, saj se je Tihanovska zavzela za sankcije podjetij v naftni, lesni in jeklarski panogi. 

Selimo se v Južno Ameriko. V Peruju je Pedro Castillo zaprisegel kot novi predsednik. Castillo, po poklicu učitelj, ki nima predhodnih političnih izkušenj, je za prvo prioriteto svoje vladavine izpostavil spopadanje s pandemijo. Peru ima namreč v preteklem letu najbolj povečano smrtnost na svetu. Izpostavil je željo tudi po združevanju, saj v državi skoraj vsak tretji volivec verjame nedokazanim trditvam poražene predsedniške kandidatke Keiko Fudžimori, da je ona zmagovalka volitev. Castillo bo svojo ministrsko ekipo predstavil v prihodnjih dneh, saj naj bi bila ta ena izmed virov nesoglasij znotraj njegove stranke Svobodni Peru. Poleg tega bo moral Castillo sodelovati s kongresom, ki ga bodo vsaj do leta 2022 vodile opozicijske konservativne stranke.

Stranka Gruzijske sanje, ki ima večino v gruzijskem parlamentu, je odstopila od aprilskega sporazuma, ki ga je podpisala z opozicijskimi strankami po posredovanju Evropske unije. Po besedah predsednika stranke Iraklija Kobahidzeja je sporazum izpolnil svoj cilj, hkrati pa je Kobahidze opozicijske stranke obtožil, da ne izpolnjujejo pogojev sporazuma in da so lokalne volitve pod pogoji sporazuma v nasprotju z nacionalnimi interesi. Sporazum zavezuje izpustitev političnih zapornikov in izvedbo lokalnih volitev, ki jih bo potrebno ponoviti, če Gruzijske sanje osvojijo manj kot 43 odstotkov glasov. Lokalne volitve so napovedane za oktober. Največja opozicijska stranka Združeno narodno gibanje k sporazumu ni pristopila, saj je bilo zanjo več členov v sporazumu nesprejemljivih.

Nemško zvezno vrhovno sodišče je razsodilo in pritrdilo nižjemu sodišču, da je praksa, imenovana cum-ex, nezakonita. Gre za način pridobivanja sredstev preko hitrih transakcij vrednostnih papirjev z in brez pravice do dividend. Na ta način sta lahko tako kupec kot tudi prodajalec uveljavila večkratno povračilo davkov za transakcijo, ki zahteva zgolj enkratno plačilo davka. Do ukinitve pravne luknje leta 2012 je nemška državna blagajna po ocenah državnih služb na račun te prakse izgubila več 10 milijard evrov. V sodnem postopku bo zaradi prakse banka MM Warburg  dolžna vrniti sredstva v višini 176 milijonov evrov.

Italijanska vlada pod taktirko Maria Draghija je pred prvo resnejšo preizkušnjo. Podporo mu v primeru poskusa spremembe pregovorno počasnega italijanskega sodstva odreka Gibanje petih zvezd. Po mnenju Gibanja bi Draghijeva sprememba sodne zakonodaje zaradi zastaranja omogočila, da se mnogi sodni postopki končajo brez epiloga. Zaradi nasprotovanja Gibanja je Draghi napovedal, da bo na glasovanje o zakonu vezal zaupnico vladi.

Nadzorni svet Telekoma Slovenije je dal soglasje k imenovanju Rajka Geriča za direktorja družbe TSmedia. Direktorski mandat, ki mu bo pričel teči s 1. avgustom, bo trajal štiri leta. Bivši odgovorni urednik Planeta TV, v času prve vlade Janeza Janše pa tudi odgovorni urednik informativnega programa TV Slovenija, je povedal, da prioritete TSmedia ostajajo nespremenjene. V ospredju ostajajo spletni portal Siol.net, na katerem bi lahko prišlo do povečanja video vsebin in rezultatov iskalnika najdi.si ter bizi.si.

Gerič

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, krajše ARRS, je več tujim recenzentom posredovala napačno projektno dokumentacijo. Tako je ARRS tujim recenzentom posredovala slovenske in ne angleške različice prilog, kar je onemogočilo objektivno ocenjevanje projektov. Za zaplet pri posredovanju znanstvenih projektov tujim recenzentom naj bi prišlo zaradi tehnične napake v starem informacijskem sistemu. Kot so v ARRS zapisali v sporočilu za javnost, se je zaplet primeril zgolj pri 68 od 1010 poslanih projektov. V sindikatu SVIZ    poudarjajo, da ARRS še vedno nosi odgovornost, ter pričakujejo odpravo nastale škode.