Če je atletika kraljica športa, potem je nogomet zagotovo finančni minister. Fifa je v četrtek sporočila, da je preiskava neodvisnega etičnega odbora zaključena ter da v zvezi z dodelitvijo svetovnih prvenstev Rusiji in Katarju nepravilnosti in korupcije ni bilo. A le nekaj ur po tem, ko je glavni sodnik odbora Hans Joachim Eckert objavil poročilo, se je oglasil glavni preiskovalec odbora Michael Garcia. Zatrdil je, da je poročilo prikrojeno, on pa da je v svoji preiskavi prišel do drugačnih rezultatov. V zvezi s katarskim izbirnim postopkom se kot odločilno figuro omenja zlasti Mohammeda bin Hammama, bivšega Fifinega funkcionarja, nekoč izključenega iz Fife zaradi konflikta interesov. Spor med članoma odbora bo tako morda sprožil ponovno odprtje preiskave izbirnega postopka, malo pa je verjetno, da bi se ta ponovil. Zavrtelo se je namreč že preveč kolesij, tok denarja pa je že začel svojo pot.

V Brisbanu v Avstraliji bo jutri potekal vrh skupine G20. Tam se bodo nadaljevala soočenja svetovnih voditeljev, ki so se začela na vrhu držav Azijsko-pacifiške regije pred dvema dnevoma. Ruski predsednik Vladimir Putin v pogovorih glede krize v Ukrajini očitno ne bo popuščal, za kar govori dejstvo, da so ravno v času vrha G20 v mednarodnih vodah pred Avstralijo nastanjene tri ruske bojne ladje.

Ameriški predsednik Barack Obama pa je med drugim prišel v Brisbane z namenom zbiranja denarja za Green Climate Fund, sklad, ki bo državam v razvoju olajšal prehod v nizkoogljično družbo. Združene države Amerike so skladu obljubile 3 milijarde dolarjev. Želeni proračun sklada je sicer 10 milijard dolarjev. Poteza utegne razjeziti gostitelja, avstralskega premierja Tonija Abotta. Ta je odločen preprečiti vsakršne pogovore o podnebnih spremembah, znan je namreč po svojih izrazito antizelenih težnjah in odpravi davka na izpuste ogljikovega dioksida. V času volilne kampanje je Green Climate Fund označil za socializem, oblečen v okoljevarstvo.

Med vrhom držav Azijsko-pacifiške regije in srečanjem G20 pa se je Obama ustavil še v Mjanmaru. Država je gospodarsko vedno bolj povezana s sosednjo Kitajsko. Od leta 2011, ko so se tam začele politične reforme, pa svoj piskrček želijo pristaviti tudi Združene države Amerike. Te so svoje povezovanje z Mjanmarom postavile kot enega ključnih elementov preusmeritve pozornosti v Azijo in tekme za vpliv s Kitajsko. Znak tega je tudi tokratni, že drugi Obamov obisk v državi. Obama je izrazil mnenje, da je proces demokratizacije v državi iskren, a tudi, da je prepočasen. Izvršno oblast si še vedno lasti vojska, ki ima tradicionalne vezi s Kitajsko, Aung-San-Su-Kji po tenutni zakonodaji na predsednških volitvah prihodnje leto ne bo smela kandidirati. Omenil je tudi položaj muslimanske manjšine Rohingja, pripadnikom katere država ne priznava državljanstva, zanje pa se v večinsko budističnem Mjanmaru ne zavzema nobena politična opcija.

Približno 14 dni po protestih v Burkini Faso, ki so pripeljali do odstopa predsednika Blaisa Compaoreja, je bil dosežen dogovor o tranziciji in prenosu oblasti na ljudstvo. Več o pogovorih, ki so pripeljali do dogovora, in družbeni situaciji v Burkini Faso nam pove Andrej Morovič, ki tam prebiva zadnji dve leti:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

Novega vodjo države naj bi izbral kolegij, sestavljen iz verskih voditeljev, predstavnikov vojske, opozicije in civilne družbe. Ta bo potem imenoval predsednika vlade, on pa svojih 25 ministrov. Tranzicija predvideva tudi 90-člansko zakonodajno telo, ki ga bo sestavljalo 30 članov opozicije ter po 25 predstavnikov vojske in civilne družbe. Preostalih 10 članov bodo predstavniki ostalih strank. Volitve v državi so predvidene novembra naslednje leto.

V libijskem glavnem mestu Tripolis sta avtomobila bombi eksplodirala pred praznima veleposlaništvoma Egipta in Združenih arabskih emiratov. Veleposlaništvi sta že več mesecev prazni, saj od avgusta Tripolis nadzorujejo sile islamistične koalicije Libijska zora. Arabske države z izjemo Katarja in z Egiptom ter Združenimi arabskimi emirati na čelu podpirajo njej nasprotujoče sekularne milice. Egiptovsko-emiratska naveza naj bi bila odgovorna tudi za avgustovske zračne napade na islamistične sile. S strani zahoda priznana libijska vlada medtem v državi nima nikakršnega vpliva in deluje iz najetega trajekta, zasidranega pred obalo vzhodnega mesta Tobruk.

Načelnik generalštaba oboroženih sil ZDA Martin Dempsey je na zaslišanju pred kongresnim odborom za oborožene sile dejal, da ZDA ne smejo izključiti pošiljanja bojnih kopenskih čet v Irak. Predsednik Obama je sicer že večkrat ponovil, da ameriški ‘škornji’ ne bodo stopili na iraško zemljo, vseeno pa je prejšnji teden skorajda podvojil vojaško prisotnost v tej državi. V Iraku je tako nastanjenih približno 3000 vojakov, ki pa so tam uradno zgolj svetovalci. Kljub temu Dempsey zdaj pravi, da ne izključuje možnostim, da bi predsedniku priporočil aktivnejšo intervencijo ameriške vojske. Ta bi se mu zdela smiselna za ponovno zavzetje drugega največjega iraškega mesta Mosul izpod primeža Islamske države in ponovno vzpostavitev iraško-sirske meje.

Sindikat kovinske in elektro industrije Slovenije je na novinarski konferenci javnost seznanil s kršitvami delavskih pravic v podjetju Titan Kamnik. Tamkajšnji delavci so že vrsto let žrtve nepravilnosti glede delovnega časa, neustreznih sanitetnih razmer, previsoke temperature na delovnem mestu in ostalih kršitev delovne zakonodaje. Kot pojasni Lidija Jerkič, predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije, se situacija za delavce slabša, novi lastniki pa jo rešujejo z represijo nad sindikalisti:

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

OFF sta pripravila vajenec Žan in Zwitter.