V Srednjeafriško republiko, kjer se zaostruje sektaški konflikt med manjšinskimi muslimanskimi uporniki in večinskimi katoliki, so začele prihajati francoske vojaške okrepitve. V skladu z napovedmi naj bi Pariz ta teden v Srednjeafriško republiko napotil dodatnih 500 vojakov, potem ko jih je v državo že v petek prišlo približno 200. Razmere v z naravnimi viri izjemno bogati Srednjeafriški republiki so se začele slabšati, potem ko so uporniki pod vodstvom Michela Djotodia, ki jih je Pariz sprva podpiral, uspeli odstaviti predsednika Boazizeja, nato pa so začeli s sektaškim obračunavanjem z večinskim katoliki. Uporniki so prevzeli oblast, Djotodi se je oklical za predsednika, pred valom nasilja, ki se je razmahnilo, pa je moralo po nekaterih navedbah zbežati več kot 10 odstotkov od 4,6-milijonskega prebivalstva Srednjeafriške republike. V državi se sicer nahaja tudi okoli 2.500 vojakov Afriške unije, do januarja prihodnje leto pa naj bi se njihovo število povečalo na 3.600 pripadnikov. Združeni narodi ob tem opozarjajo na pomoč v hrani, ki naj bi bila potrebna več kot milijonu ljudi.

V prestolnici Bangkok in nekaterih drugih tajskih mestih se nadaljujejo protivladni protesti, ki ob nakopičenem protestniškem besu in ignoranci oblasti postajajo vse bolj srditi. V zadnjih dneh je prišlo do več spopadov med demonstranti in tajsko policijo, ki je morala uporabiti silo in solzivec, spopadi pa so konec tedna zahtevali tudi 4 življenja, zato je vlada poostrila ukrepe. Tajske varnostne sile so v središču Bangkoka povsem zaprle dostop do nekaterih vladnih poslopij, ki so jih demonstranti v dobrem tednu protestov konstantno oblegali, zaradi protestov pa so danes v tajski prestolnici zaprte nekatere šole in univerze. Tajska premiera Jingluk Šinavatra, ki ji protestniki očitajo, da je zgolj marioneta v rokah nekdanjega, domnevno korumpiranega, tajskega premiera in brata Takšina Šinavatre, še naprej odklanja zahteve ulice po odstopu in cinično zagotavlja, da bo naredila vse, da kot predsednica vlade in v skladu z ustavo osreči Tajce. Jingluk, ki je v četrtek protestnikom sicer ponudila možnost pogajanj, a so jo ti zavrnili, je za neustavno označila tudi zahtevo tajske opozicije o postopnem prenosu oblasti. Vodja protestnega gibanja, ki ga sestavljajo predvsem predstavniki tajskega srednjega sloja, prebivalci tajskih južnih mest in privrženci monarhije, je medtem javne uslužbence pozval, naj prično v znak vladnemu nasprotovanju s stavkami.

V mehiški prestolnici Ciudad de Mexico je zoper načrtovano prenovo energetskega sektorja protestiralo več deset tisoč ljudi. Predsednik države Enrique Pena Nieto namerava dovoliti zasebnim investicijam vlagati v naftni in plinski sektor, saj naj bi to po njegovih besedah pomagalo okrepiti gospodarstvo v državi. Opozicijski voditelj Andres Lopez Obrador pa je pozval množice, naj ta teden okupirajo prostor okoli kongresa. Hkrati Obrador zagotavlja javnosti, da bo z dogovorjenimi obleganji, o katerih so se predhodno dogovorili v senatu in lokalnih skupščinah, nadaljeval tako dolgo, kolikor bo potrebno za preprečenje zasebnih vlaganj v naftni in plinski sektor. Državi je namreč že 75 let uspevalo preprečevanje vmešavanja zasebnih investicij v naftno industrijo, ki je vir nacionalnega ponosa.

V Bangladešu je 18 strank opozicije napovedalo bojkot splošnih volitev, ki so napovedane 5. januarja prihodnje leto. Opozicija v Bangladešu zaradi trenutnega stanja v državi ne verjame v pošten izid volitev, saj se bojijo ponarejanja volilnih glasovnic. Opozicija bi odstopila od namere, da bojkotira volitve zgolj v primeru, če bi bile le-te organizirane s strani nestrankarske, nevtralne vlade. Največja opozicijska stranka - Bangladeška nacionalistična stranka, ob tem zahteva tudi odstop predsednika vlade Sheikha Hasina. Hasin, čigar stranka ima večino v trenutnem parlamentu, je zavrnil zahtevo opozicije in namesto tega oblikoval začasni večstrankarski kabinet, ki naj bi nadzoroval volitve. Bangladeš je priča stopnjevanju uličnega nasilja v zadnjih petih tednih, ki je povzročilo 51 smrtnih žrtev in na tisoče ranjenih v državi.

Vse bolj množično se na ulice glavnega mesta Kijev zgrinjajo tudi Ukrajinci, ki nasprotujejo odločitvi oblasti, da se odpove podpisu pridružitvenega sporazuma z Evropsko unijo. Po včerajšnjih množičnih demonstracijah, ki se jih udeležilo več kot 10.000 ljudi, je več tisoč ljudi noč želelo preživeti na glavnem kijevskem trgu Neodvisnosti, od koder pa jih je z brutalnim posredovanjem spodila policija. Ta je uporabila silo in dimne bombe, po navedbah očividcev je bilo poškodovanih več sto protestnikov, vladna poročila pa navajajo, da je poškodbe zaradi protestniških kamnov in molotovk utrpelo tudi približno 50 policistov. Manjši del protestnikov po intervenciji policije vztraja na okoliških ulicah, del pa jih še vedno blokira nekatera vladna poslopja.

Nezadovoljni demonstranti, sprovocirani s samovoljno odločitvijo ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča konec novembra, da se odpove tesnejšemu povezovanju z Evropsko unijo, nameravajo na ulicah vztrajati vse do spremembe odločitve oziroma odstopa odgovornih, k temu pa jih nagovarja tudi ukrajinska opozicija, ki je ob tem pozvala k splošni stavki javnih uslužbencev.

Na Kosovu je potekal drugi krog lokalnih volitev, na katerih so volivci izbirali župana še v preostalih 25 občinah, kjer si nobeden od kandidatov ni uspel zagotoviti absolutne večine že v prvem glasovanju 3. novembra. Takrat je nove župane dobilo 13 kosovskih občin, tudi tri na večinsko srbskem severnem Kosovu, kjer so volivci tako včeraj izbirali župana le na severu Kosovske Mitrovice. Volitve, ki so jih spremljale poostrene varnostne razmere, so potekale mirno, tudi v Kosovski Mitrovici, kjer so morali prvi krog volitev zaradi incidentov ponoviti. Mednarodni opazovalci so s potekom glasovanja zadovoljni, saj večjih motenj volilnega procesa ni bilo. Policija je sicer aretirala šest ljudi, ki so skušali obstruirati volitve. Volilna udeležba je bila 41,5- odstotna.

Manjšina hrvaških volilnih upravičencev je na prvem referendumu, razpisanem na podlagi zbranih podpisov državljanov, potrdila spremembo hrvaške ustave v delu, kjer ta definira zakonsko zvezo. Po prešteti veliki večini glasov je za novo ustavno določilo, da je zakonska zveza ekskluzivna skupnost moškega in ženske, glasovalo dobrih 66 odstotkov, proti takšni homofobni definiciji pa se je opredelilo dobrih 33 procentov in pol. Referendum, ki ga je podpirala vsa konservativna hrvaška opozicija s HDZ-jem na čelu, je sicer zaznamovala rekordno nizka volilna udeležba. Glasovanj se je udeležilo manj kot 38 odstotkov volilnih upravičencev, kar je najnižja udeležba na vse treh do sedaj izpeljanih referendumih na Hrvaškem in nižja, kot je bila udeležba na lanskih volitvah za evropskih parlament, ki so jo mnogi označili za katastrofalno. Z veliko večino so se proti redefiniciji zakonske zveze opredelili le v Istrski in Primorsko-goranski Županij. Proti referendumu in definiciji zakonske zveze kot ekskluzivne skupnosti moškega in ženske so se opredelili tudi v skupnosti Zagreb Pride, ki so nad rezultati referenduma seveda razočarani, izpostavljajo pa tudi nizko volilno udeležbo.

izjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.

Hrvaški pa se obeta še en sporen referendum o manjšinskih pravicah. Iniciativa »Štab za obrambo hrvaškega Vukovarja«, ki že več mesecev nasprotuje vladni izpolnitvi zakona o pravicah manjšin in postavitvi dvojezičnih ciriličnih tabel v Vukovarju, je sporočila, da je zbrala potrebnih 450.000 podpisov za razpis referenduma o spremembi ustavnega zakona o pravicah nacionalnih manjšin. Pobudniki referenduma sicer zagotavljajo, da želijo z referendumom doseči spremembo uskladitev hrvaške manjšinske zakonodaje z zakonodajami naprednih evropskih držav, a je bolj kot ne jasno, da želijo z redefiniranjem manjšinskega zakona preprečiti postavitev dvojezičnih tabel.

Ljubljanska borza je zaradi zaščite investitorjev začasno zaustavila trgovanje z delnicami in obveznicami največjih slovenskih bank. Za ukrep zaustavitve prodaje vrednostnih papirjev Nove Ljubljanske banke, Nove kreditne banke Maribor, Probanke, Banke Celje in Factor banke se je borza odločila, ker je, kot je navedla, ocenila, da niso zagotovljeni vsi pogoji za urejeno, pošteno in učinkovito trgovanje. Pri tem so na borzi presodili, da niso zagotovljene ključne informacije, ki bi vlagateljem omogočile sprejemanje pravilnih naložbenih odločitev, s čimer naj bi bile podane utemeljene okoliščine za zaščito interesov vlagateljev. Kdaj bo Ljubljanska borza ponovno sprostila trgovanje z delnicami največjih bank, zaenkrat še ni znano.

Ob 18.00 bo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo v sklopu referenduma o reorganizaciji Študentske organizacije v Ljubljani potekalo javno soočenje z naslovom Reorganizacija ŠOU: Zakaj in v kolikšni meri je potrebna? Soočenje organizira poslanska skupina Zagon, v sodelovanju s Študentskimi organizacijami Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Fakultete za arhitekturo in Fakultete za računalništvo in informatiko. Več o dogodku nam je povedala Ana Bekš, ena izmed organizatoric javnega soočanja.

iizjavi prisluhnite v posnetku celotne oddaje.