Teče peti dan vojne v Ukrajini. Po besedah ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega je to ključen dan za Ukrajino. Na ukrajinsko-beloruski meji so se danes začela prva pogajanja o končanju vojne, a obe strani sta na pogajanja poslali le nižje uradnike. Ukrajinski predsednik je sicer sporočil, da v pogovor ne polaga pretiranega upanja, a da je dolžan storiti vse, kar je v njegovi moči, da ustavi to vojno. Ukrajino je po podatkih Agencije Združenih narodov za begunce zapustilo že pol milijona ljudi.

Ruska vojska se še vedno trudi, da bi zavzela Kijev, a jim to do sedaj še ni uspelo. Prav tako niso zavzeli nobenega večjega ukrajinskega mesta. So pa zavzeli Berdjansk, pristaniško mesto na jugovzhodu Ukrajine, obkoljeno pa je tudi mesto Mariupol. Danes se očitno povečuje število raketnih napadov na območjih s civilnim prebivalstvom, predvsem okoli Harkova. Ruski predsednik Vladimir Putin je v odziv na morebitno vmešavanje zunanjih sil ukazal, da ruske jedrske sile preidejo v stanje višje pripravljenosti. Kot je razbrati, gre zgolj za strateške jedrske sile in ne taktična jedrska orožja.

Kljub ruskemu napredovanju na prestolnico ob obali Črnega morja pa relativno mirno ostaja v regiji Donbas, ki je srčika spora in kjer spopadi potekajo že osem let. Prav na prošnjo Ljudske republike Doneck je Rusija, po besedah predsednika Putina, začela vojaške operacije v Ukrajini. Med vikendom smo se pogovarjali s tam živečimi prebivalci. Boris in Alevtina, ki živita na ukrajinski strani regije Donbas, sta povedala, da so oblasti uvedle policijsko uro, omejitev svobodnega gibanja in splošno mobilizacijo, a da ljudje to prenašajo z razumevanjem. Trenutno sicer živijo mirno, deluje tudi vsa infrastruktura, odprte so trgovine in tržnice. Tudi Oksana iz mesta Makejevka, ki pa se nahaja v separatistični republiki Doneck, nam je povedala, da hujših spopadov tam ni. Dejala  je, da so v trenutnih razmerah prepovedane ukrajinske institucije, Rusija pa je za finančno poslovanje uvedla rubelj. Tudi oni so deležni policijske ure. Prehajanje meje je praktično nemogoče.

Zahodne države želijo konec vojne še vedno doseči s sankcijami proti Rusiji. Evropska unija je sprejela dogovor o financiranju nakupa in dobavi orožja Ukrajini, zaprtju zračnega prostora EU za ruska letala ter prepovedi ruskih državnih medijev Russia Today in Sputnik. Sankcij so bile deležne tudi ruske banke. Ruski centralni banki so omejili sredstva, predvsem devizne rezerve, kar že vpliva na tečaj rublja, ki je izgubil več kot tretjino vrednosti. Iz glavnega mednarodnega plačilnega sistema Swift pa so izločili nekatere glavne ruske banke. Posledice so že občutili slovenski komitenti ruske Sberbank. Poslovanje banke je omejeno na kartično poslovanje, komitenti pa lahko dnevno porabijo ali dvignejo znesek v skupni vrednosti največ 400 evrov. Evropska centralna banka je sicer sporočila, da bo evropska podružnica Sberbank, ki ima sedež na Dunaju, verjetno propadla. 

Vojna v Ukrajini je sprožila tudi radikalen zasuk v nemški obrambni politiki. Nemški kancler Olaf Scholz je v govoru v Bundestagu sporočil, da bo vlada ustanovila nov 100-milijardni sklad za novo opremo nemške vojske, in obljubil, da bo Nemčija od zdaj naprej presegala zahteve Nata po obrambnih izdatkih v višini dveh odstotkov BDP. Spremembe pa ne bodo opazne samo v proračunskem dokumentu, temveč bo Nemčija opustila tudi nekatere omejitve za pošiljanje orožja, narejenega v Nemčiji, kar bo omogočilo državam pošiljanje orožja v Ukrajino. Nemčija pa bo Ukrajincem tudi sama poslala tisoč enot protitankovskega orožja in 500 protiletalskih raket. V Berlinu so potekali tudi protesti proti vojni v Ukrajini, ki se jih je udeležilo več kot 100 tisoč ljudi. Priča jim je bil tudi naš radijski kolega Staš Kramar. 

Izjava

Kar je mrtvo, ne more umreti. To velja tudi za belorusko demokracijo v teh vojnih časih. Belorusi so se v nedeljo odpravili na referendum, kjer so se izjasnjevali o predlogih sprememb ustave. Spremembe so bile po podatkih beloruske državne volilne komisije potrjene s skoraj dvotretjinsko večino, medtem ko naj bi predlogu nasprotovala le desetina volivcev. Ključna sprememba je povečanje vloge Vsebeloruskega državnega zbora, ki ga je ustanovil beloruski predsednik Aleksander Lukašenko. S spremembami ustave to postaja pomembno vladno telo. Na ta način si Lukašenko – podobno kot Vladimir Putin leta 2020 – odpira pot do podaljšanja mandata do leta 2035. Na referendumu sta bili potrjeni tudi možnost, da si država lasti jedrsko orožje, in pa prisotnost ruske vojske na beloruskem ozemlju.

Evropska komisija je predstavila investicijski paket za razvoj trajnostnih povezav na Zahodnem Balkanu. Paket, ki vključuje sofinanciranje 21 transportnih, podnebnih, digitalnih in energetskih projektov, je vreden 3,2 milijarde evrov. Projekti med drugim vsebujejo gradnjo večjih cest, železnic, sončnih elektrarn, čistilnih naprav za odpadne vode, otroške bolnišnice in širokopasovnih povezav. To je prvi večji paket projektov pod okriljem ekonomskega in investicijskega načrta za Zahodni Balkan, ki ga je komisija sprejela leta 2020. V prihodnjih letih ta načrt predvideva več kot 30 milijard evrov za investicije v obliki subvencij, posojil in jamstvenih shem. 

Po vzoru drugih evropskih mest bo jutri v organizaciji več nevladnih organizacij organiziran Shod za mir. Shod se bo začel ob 17. uri in bo potekal na Trgu republike. Med drugim protest organizirajo Mladi za podnebno pravičnost, Mirovni inšitut, Inštitut 8. marec, Amnesty International Slovenije, Protestna ljudska skupščina in Slovenska Karitas. Nina Hudej z Mirovnega inštituta pojasni namen shoda.

Izjava

Predstavnica Amnesty International razloži njihove razloge za podporo shodu.

Izjava

Premier Janez Janša pa je pozval na shod v podporo Ukrajini, ki bo ob isti uri potekal v sredo. 

Združenje bank Slovenije je na Ustavno sodišče vložilo pobudo za oceno ustavnosti Zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih. Predlagajo tudi začasno zadržanje izvrševanja. Po prepričanju predlagateljev ustavne pobude zakon krši nacionalne in evropske predpise ter retroaktivno posega v zakonito sklenjene pogodbene odnose. Zakon vidijo kot možen precedens za druga pogodbena razmerja, hkrati pa naj bi negiral tudi odločitve sodišč, ki so v polovici primerov tožb že odločila. Zakon je sicer v parlamentarno proceduro vložil državni svet, v državnem zboru pa ga je kljub drugačnemu stališču vlade podprla večina poslanskih skupin tako iz koalicije kot iz opozicije.

OFF je pripravil Blaž.