Minister Bosne in Hercegovine za varnost Dragan Mektić je napovedal skorajšnje zaprtje begunskega centra Vučjak, v katerem v neogrevanih šotorih, brez tekoče vode, elektrike in sanitarij životari med 500 in 600 beguncev. Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović je razmere v taborišču označila za najslabše v Evropi. Selitev beguncev v bivanjsko znosnejše prostore naj bi se začela v ponedeljek. Omenjeno taborišče se nahaja v severozahodnem delu Bosne in Hercegovine, na odročnem hribu pri Bihaću, in je v minulih mesecih vse bolj orodje političnega preigravanja med lokalnimi, kantonalnimi, federalnimi, državnimi in mednarodnimi akterji. Odločitev o dokončnem zaprtju je pospešila gladovna stavka migrantov, ki se je pričela pred tremi dnevi v znak protesta proti obupnim življenjskim razmeram.

Na Filipinih, ki so ena najbolj nevarnih držav za okoljske aktiviste, so bili le med septembrom in novembrom letos ubiti štirje borci proti izsekavanju gozdov, v vsem letošnjem letu pa jih je bilo ubitih že 30. V umore borcev proti ilegalnemu izsekavanju naj bi bil vpleten tudi velikan na področju proizvodnje in distribucije hrane Del Monte. Razmere so se bistveno poslabšale pod predsednikom Rodrigom Dutertejem, ki je dal policiji neomejena pooblastila v vojni proti drogam, ki je samo v treh letih terjala med  pet in 23 tisoč žrtev.  

Človekove pravice so na udaru tudi v Tanzaniji. Pod predsednikom Johnom Magufulijem naj bi prihajalo do napadov na aktiviste in zatiranja opozicije, zaradi česar je Tanzanija najpogosteje obravnavana država na afriškem sodišču za človekove pravice, ki zadnjih 15 let deluje pod okriljem Afriške unije. A to se bo spremenilo. Tanzanijska vlada se namreč umika izpod okrilja te institucije ter posameznikom in nevladnim organizacijam prepoveduje, da bi jo tožile na omenjenem mednarodnem sodišču za človekove pravice. Jurisdikcija omenjenega sodišča je sicer že v osnovi močno omejena, saj je samo devet držav podpisalo deklaracijo, ki dovoljuje, da so tožene s strani nevladnih strank.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu naj bi predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa prosil, da Izraelu priskrbi protibunkerske rakete. Izrael sicer proizvaja svojo različico le-teh in jih redno izstreljuje na Gazo, a ZDA so edine, ki razpolagajo z orožjem, ki je dovolj močno, da lahko uniči osrednji iranski obrat za obogatitev urana, ki se nahaja 90 metrov pod površjem zemlje. Netanjahu, za zdaj še aktualni predsednik vlade, je že več mesecev v stalni predvolilni kampanji, kot vse kaže, pa bodo Izraelci v kratkem še tretjič šli na splošne volitve. Dostava tovrstnega orožja iz ZDA bi mu nedvomno koristila za nekaj propagande, ki bi javnost odvrnila od korupcijskih škandalov in preiskav, ki potekajo proti njemu.  

Politična kriza na Malti se je še poglobila, ko se je razkrilo, da je malteška laburistična vlada premierja Josepha Muscata najela angleško firmo Chelgate, ki naj bi skrbela za njeno javno podobo ob škandalu, ki ga je sprožil umor novinarke Daphne Caruana Galizia pred dvema letoma. Kaj natanko je firma za malteško vlado počela, je še nejasno, saj tako Chelgate kot malteška vlada sodelovanja ne komentirata. Pri spletnem portalu EUobserver navajajo, da naj bi Chelgate najel podjetje Sandstone, to pa je o umoru novinarke, ki so ga preiskovalci povezali z malteškim političnim vrhom, širilo teorije zarote, po katerih naj bi za njenim umorom stala kar ruski predsednik Vladimir Putin in azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev, ki sta družno najela čečenskega morilca. Več o malteški politični krizi in stanju preiskave umora omenjene novinarke sledi danes v kultivatorju ob 17.00.

“Od vključno 11. 12. 2019 Hofer prepoveduje ponujanje Kraljev ulice pred svojimi poslovalnicami na področju celotne Slovenije," se glasi sporočilo verige veleblagovnic, ki sama sebe oglašuje kot “več kot fer”. Prepoved, do katere je za nameček prišlo ob prazničnem času, je na družbenih omrežjih povzročila ogorčene odzive in pozive k bojkotu. Hana Košan iz društva Kralji ulice je povedala, kakšni so razlogi za prepoved. 

Izjava.

Iz Hoferja do zaključka redakcije na naša vprašanja niso odgovorili. 

Taksisti Taxija Metro naj bi po poročanju našega vira v Ljubljani diskriminirali migrante. O dogodku nas je obvestil Jurij Podgoršek: 

Izjava.

Pri Taxiju Metro so na naša vprašanja brez odgovora odložili slušalko.