Gabonska hunta, ki je oblast prevzela konec avgusta, je imenovala tranzicijsko vlado. Premier je postal Raymond Ndong Sima, ki je za francosko tiskovno agencijo AFP ocenil, da bo tranzicijsko obdobje trajalo dve leti, nato pa bodo razpisali volitve. Ndong Sima je med letoma 2012 in 2014 kot premier služil Aliju Bongu Ondimbi, ki ga je vojska odstavila po zmagi na avgustovskih volitvah. Rezultate volitev je opozicija skupaj z vojsko razglasila za prirejene. Na volitvah leta 2016 je Sima kandidiral proti Bongu, pred letošnjimi volitvami pa se je distanciral od glavnega opozicijskega bloka pod vodstvom Alberta Ondoja Ossaja. V tranzicijski vladi predstavnikov opozicijskega bloka ni, je pa minister za notranje zadeve in varnost postal Hermann Immongault, ki je bil v odstavljeni vladi Bonga zunanji minister. Nova obrambna ministrica je postala generalka Brigitte Onganoa. 

Na povabilo vélikega vodje Bharate, ali če želite Indije, Narendre Modija, se je gospodarskemu forumu G20 kot stalna članica pridružila Afriška unija. Podobno kot Evropsko unijo predstavlja predsednik Evropskega sveta, bo Afriško unijo v zdaj že G21 predstavljal predsednik Afriške unije, trenutno predsednik Zveze Komorov, Azali Asmani. Sicer se na sestanku glavnih glavonj niso uspeli poenotiti glede podnebnih zavez, kaj šele glede vojne v Ukrajini. Na zahodu nič novega. 

Medtem so na vzhodu, natančneje v Rusiji in ozemljih pod njeno okupacijo, izvedli regionalne in občinske volitve. V večini občin in regij ostaja na oblasti, ne boste verjeli, stranka Vladimirja Putina Enotna Rusija. Stranka je zdaj še z volitvami prevzela oblast tudi v štirih okupiranih ukrajinskih regijah, kjer je zmagala s 70-odstotno večino. Nevladna organizacija Golos, ki je opazovala volitve, ruska oblast pa jo sicer obravnava kot tujega agenta, opozarja na omejevanje kandidatur najmočnejše opozicijske Komunistične partije. Na vzhodu nič novega.

Azerbajdžanska vlada je sprostila blokado poti med Gorskim Karabahom in Armenijo, znane kot Lačinski koridor. Azerbajdžan je cesto, ki je po premirju iz leta 2020 pod nadzorom ruskih sil, popolnoma blokiral dva meseca, saj je zahteval, da Gorski Karabah sprejme humanitarno pomoč Rdečega križa z azerbajdžanskih teritorijev in ne iz Armenije. Azerbajdžanska vlada je namreč armensko vejo Rdečega križa obtožila, da koridor uporablja za tihotapljenje. Potem ko je etnično armenska uprava Gorskega Karabaha privolila v prejemanje pomoči iz azerbajdžanskega Agdama, je tudi azerbajdžanska vlada sprostila blokado Lačinskega koridorja. Rezultat humanitarne krize zaradi nedostopnosti Gorskega Karabaha je bil tudi odstop etnično armenskega predsednika tako imenovane republike Arcah, Arajika Harutunjana. Na včerajšnjih delegatskih volitvah so za njegovega naslednika ob pritoževanju azerbajdžanskih oblasti, da volitve poglabljajo spor, izbrali Samvela Šaramanjana. Pred uradno blokado Lačinskega koridorja so edino cestno povezavo med Armenijo in ozemljem Gorskega Karabaha, ki po mednarodnem pravu pripada Azerbajdžanu, blokirali že azerbajdžanski okoljski aktivisti. Državi sta v sporu zaradi ozemlja od devetdesetih let, v zadnji večji vojni, ki je potekala konec leta 2020, je zmagal Azerbajdžan. 

Nemški bundestag je sprejel zakon, ki ureja energetsko porabo zgradb in po letu 2028 prepoveduje ogrevanje zgradb s pečmi na fosilna goriva. Zakon je postal predmet velikega spora med partnericami semaforske kolacije, ki jo vodi kancler Olaf Scholz. Vojna proti bojlerjem na plin je bila ena prvih prioritet stranke Zelenih, močno pa so Zelenim nasprotovali rumeni liberalci. Politično škodo je utrpel tudi socialdemokratsko rdeči Scholz, ki eno leto ni uspel zakrpati razpok v svoji vladi. Sprejeti zakon je močno omiljena verzija tega, ki ga je predlagal zeleni gospodarski minister Robert Habeck. Predlagal je namreč prepoved ogrevalnih sistemov na fosilna goriva že z začetkom leta 2024, po sprejeti verziji zakona pa bodo z začetkom naslednjega leta le novi objekti morali vsaj 65 odstotkov energije za ogrevanje zagotoviti iz obnovljivih virov. Tudi tega bodo lastniki zgradb oproščeni, če njihove občine ne bodo imele pripravljenih načrtov za posodobitev daljinskega ogrevanja. Sprejemanje zakona je poskrbelo za rekordno leto za prodajalce plinskih peči. Opozicijska konzervativna Krščanskodemokratska unija je napovedala, da bo v primeru zmage na volitvah leta 2025 zakon razveljavila. Debata znotraj vlade, ki se je razširila vse do tabloidnih časopisov, je razkrila vse manjše potrpljenje nemške javnosti do okoljskih zakonov, ki višajo cene na položnicah. 

Predsednik Španske nogometne zveze Luis Rubiales je odstopil. Odstopil je tudi kot podpredsednik evropske nogometne zveze UEFA. Na podelitvi kolajn po zmagi španske ženske nogometne reprezentance na svetovnem prvenstvu je Rubiales brez privolitve na usta poljubil članico reprezentance Jenni Hermoso. Po tednih zanikanja, laganja in maminega gladovnega stavkanja Rubiales še vedno zanika krivdo in poskuša cel svet prepričati, da je bil poljub obojestranski in da sploh ni nič takega, če predsednik zveze poljublja svoje podrejene. Španske prvoligašice so medtem začele stavko zaradi neuspešnih pogajanj z nogometno zvezo glede povišanja minimalne plače in zmanjšanja razlik med plačami nogometašev in nogometašic.

NOVICE NA MEJI S SLOVENIJO:

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in generalni direktor policije Senad Jušić sta občanom Brežic obljubila več policijskih patrulj in strožji nadzor državne meje ter zagotovila, da preganjanje migrantov s konjeniki in helikopterji že poteka. Na obisk ju je povabil brežiški župan Ivan Molan, ki je na volitvah zmagal s podporo Slovenske demokratske stranke in je zaskrbljen zaradi statistike nezakonitih mejnih prehodov. Zato zahteva preimenovanje občine iz dosedanjih Brežic v Žice, bre. Oprostite. Molan zahteva ohranitev tehničnih ovir na meji s Hrvaško. Povečano število nezakonitih mejnih prehodov s Hrvaške je poleg zmanjšanega števila slovenskih pushbackov migrantov na Hrvaško povezano s spremenjenim protiazilnim protokolom na Hrvaškem. Hrvaški Jutarnji list trdi, da hrvaška policija po novem migrante zbere v Slunju ob meji z Bosno in Hercegovino. Tam jim izda dokument, po katerem se morajo v roku 24 ur zglasiti v zagrebškem azilnem domu. Nato jih policija po trditvah Jutarnjega lista prepelje do Karlovca v bližini slovenske meje, kjer jim pustijo prosto pot, po namigovanju časopisa, v Slovenijo. Hrvaški minister za notranje zadeve Davor Božinović tega ne zanika, hkrati pa napoveduje postavitev strogo nadzorovanega migrantskega centra v občini Krnjak blizu Karlovca, čemur kakopak, občani nasprotujejo. Bojijo se namreč prisotnosti ljudi, ki jih ne poznajo, čeprav je načelnik policijske uprave Karlovške županije Darko Car za televizijo RTL Hrvatska opozoril, da se migranti vedejo v skladu s hrvaško zakonodajo.

Izjava

Vesel enajsti september vsem, ki slavijo.