Kitajsko ministrstvo za trgovino je uvedlo 15-odstotne carine na premog in utekočinjen zemeljski plin ter 10-odstotne carine na surovo nafto, kmetijsko mehanizacijo in poltovornjake iz Združenih držav Amerike. Carine stopijo v veljavo v ponedeljek. Gre za povračilni ukrep potem, ko je ameriški predsednik Donald Trump z odlokom uvedel dodatne 10-odstotne carine na uvoz iz Kitajske, ki so danes stopile v veljavo. Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo še omejitve izvoza za kovine volfram, telur, bizmut, indij, molibden in njihove produkte, ki se uporabljajo v energetiki in orožarski industriji. Uprava za tržne regulacije je medtem objavila, da je začela preiskavo zaradi kršenja kitajske protimonopolne zakonodaje proti podjetju Google, podrobnosti o sumih pa ne navajajo. Kitajska je proti ameriški enostranski uvedbi carin vložila tudi tožbo pri Svetovni trgovinski organizaciji. Kanadski premier Justin Trudeau in mehiška predsednica Claudia Sheinbaum sta pred tem sporočila, da je ameriška vlada za en mesec odložila uvedbo 25-odstotnih carin proti Kanadi in Mehiki, ki bi prav tako morale stopiti v veljavo danes. Mehiška vojska bo na mejo z Združenimi državami napotila dodatnih 10 tisoč vojakov za preprečevanje tihotapljenja mamil. Trump trdi, da se je za to dogovoril s Sheinbaum v zameno za odlog. Tako Trudeau kot Sheinbaum sta sicer pred tem napovedala povračilne ukrepe v primeru uveljavitve Trumpovih carin.

Francoski premier François Bayrou je z uporabo pooblastila iz tretje alineje 49. člena francoske ustave sprejel proračun za leto 2025 brez glasovanja v parlamentu. Proračun predvideva privarčevanje okrog 50 milijard evrov v letošnjem letu. S tem bi po Bayroujevih besedah do konca leta zmanjšali primanjkljaj na 5,4 odstotke bruto domačega proizvoda. Stranka Nepokorna Francija Jean-Luca Mélenchona je predlagala nezaupnico proti premierju. V socialdemokratski Socialistični stranki so nato napovedali, da bodo tokrat podprli vlado. Zaradi sprejetja proračuna mimo parlamenta z uporabo tretje alineje 49. člena ustave je parlament decembra izglasoval nezaupnico proti prejšnjemu premierju Michelu Barnieru, kar je bil v tem primeru edini način blokade proračuna. Barnierev predlog proračuna je predvideval varčevanje za okrog 60 milijard evrov. Bayrou je po imenovanju decembra sicer napovedal, da zgledu svojega predhodnika s sprejemanjem proračuna brez glasovanja ne bo sledil.

Uporniška skupina M23 v Demokratični republiki Kongo je razglasila enostransko prekinitev ognja. V M23 pojasnjujejo, da so prekinitev ognja razglasili iz humanitarnih razlogov. Razglasitev prekinitve ognja sicer sledi napovedi vrha Vzhodnoafriške skupnosti ta vikend v Keniji, kjer se bosta predvidoma srečala predsednika Demokratične republike Kongo in Ruande. Gibanje M23 Ruanda po navedbah Združenih narodov in kongovske vlade podpira tako z orožjem kot z lastnimi vojaki. Tutsijevska uporniška skupina je pred enim tednom zavzela dvomilijonsko mesto Goma, prestolnico province Severni Kivu na vzhodu države, in začela napredovati proti mestu Bukavu, prestolnici province Južni Kivu. Napovedala je tudi ofenzivo proti kongovski prestolnici Kinšasa.

Katarska televizija Al Džazira je objavila satelitske posnetke gradnje vojaških baz na sirskem ozemlju, ki ga je decembra po padcu vlade nekdanjega predsednika Bašarja al Asada okupirala izraelska vojska. Po navedbah medija so satelitske slike posneli med 19. decembrom in 1. februarjem. Šest baz izraelska vojska postavlja znotraj demilitariziranega območja, določenega s premirjem med Sirijo in Izraelom leta 1974. Ena gradnja se nahaja na novo okupiranem sirskem ozemlju zunaj demilitariziranega območja. Premirje iz leta 1974 nova sirska vlada še vedno priznava, izraelski premier Benjamin Netanjahu pa zatrjuje, da določila premirja ne veljajo več, ker je bil ta sklenjen s prejšnjo oblastjo.

V državnem zboru se je začela prva obravnava predloga zakona o medijih. Predlog prenavlja in namenja dodatna sredstva za razpis za sofinanciranje medijskih vsebin, namenjen prvenstveno radijskim in televizijskim programom posebnega pomena ter neodvisnim specializiranim medijem. Uvaja tudi dve novi shemi državne finančne pomoči medijem, in sicer pomoč pri digitalnem prehodu tiskanih medijev in pomoč digitalnim medijem. Po predlogu bi bila za presojanje koncentracij medijev pristojna Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, krajše Akos. Tretjega medijskega sektorja, ki bi vključeval neodvisne in nekomercialne medije, predlog zakona ne definira.  

Z domačih pa k izobraževalno obarvanim novicam. Vlada je pretekli teden sprejela Politiko štipendiranja za deficitarne poklice za obdobje od leta 2025 do 2029. Na ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti nameravajo v šolskem letu 2025/26 ponovno podeliti 1000 novih štipendij v višini 123,46 evrov mesečno, spremenil pa se je seznam poklicev, ki jih smatrajo kot deficitarne. Po novem bodo možnost prejemanja štipendije imeli dijaki na programih okoljevarstveni tehnik, gospodar na podeželju, metalurški tehnik, vrtnar in drugi. Vlada je dodala tudi več programov, ki se izvajajo v italijanskem in madžarskem jeziku na dvojezičnih območjih. V prihodnjem obdobju pa se za štipendije ne bodo mogli več potegovati računalnikarji, grafični tehniki, tehniki računalništva, tehniki mehatronike, strojni tehniki, elektrotehniki, kemijski tehniki ter dijaki programov strojni tehnik in kemijski tehnik, ki se izvajata v madžarščini in slovenščini na dvojezičnih območjih. Poklic je določen za deficitarnega na podlagi števila vpisanih v šolski program, seznama poklicev za katere so delodajalci težko našli delavce, števila izdanih delovnih dovoljenj za tujce po poklicih, seznama nazivov izobrazbe, s katero so brezposelne osebe nadpovprečno hitro našle zaposlitev in seznama poklicev, za katere pričakujejo pomanjkanje delavcev. Med poklici, po katerih so na ministrstvu zaznali največjo potrebo na trgu dela, so kovinarji, vozniki in upravljalci transportnih naprav ter premičnih strojev, gradbinci, poklici za osebne storitve ter strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje. Vloge za deficitarne štipendije bodo lahko dijaki oddali med 1. avgustom in 30. septembrom 2025, do prejemanja štipendije pa so upravičeni tekom celotnega obdobja šolanja na posamezni ravni.

V Egiptovski iniciativi za osebne pravice in Human rights watch navajajo, da vlada egiptovskega predsednika Abdela Fataha al-Sisija šolstvu namenja vedno manjši odstotek bruto domačega proizvoda. Opozarjajo, da je proračun, ki znaša 297 milijard egiptovskih funtov oziroma dobrih 5,7 milijard evrov premajhen za normalno delovanje javnega šolstva. Proračun predstavlja slaba dva odstotka egiptovskega bruto domačega proizvoda in je manjši kot je zapisano v ustavi iz leta 2014. Za šolstvo do konca sekundarne ravni bi morale egiptovske oblasti nameniti vsaj 4 odstotke BDP in vsaj 2 odstotka BDP za terciarno izobraževanje, ti odstotki pa bi se morali postopoma povečati, dokler ne bi dosegli svetovnega povprečja. Pri iniciativah opozarjajo še, da je delež BDP, namenjen šolstvu, najmanjši v petih letih in izpostavljajo hudo pomanjkanje učilnic, prevelike skupine učencev, visok osip učencev, nasilje in hudo pomanjkanje učiteljev. Kot zatrjujejo, egiptovske oblasti prav tako niso uspele zagotoviti brezplačnega šolanja za otroke begunskih družin iz Sudana, ki so v Egipt pribežali po začetku vojne v Sudanu leta 2023. Po podatkih UNICEFA iz 2024 naj bi v Egiptu prebivalo okoli 800 tisoč Sundancev, od tega je slabih 250 tisoč šolobveznih otrok. Human rights watch poroča, da polovici teh otrok egiptovske oblasti šolanja niso zagotovile.

Študentska organizacija Univerze v Ljubljani je včeraj, 3. februarja, objavila javen poziv Univerzi v Ljubljani za zagotovitev primernega števila čitalniških mest. V pozivu je predsedstvo organizacije zapisalo, da je v Ljubljani le okoli 4 tisoč čitalniških mest, kar ni dovolj za približno 40 tisoč študentov Univerze v Ljubljani. Od univerze zahtevajo, da preveri, kje so največje potrebe po čitalniških mestih, pripravi načrt daljšega odpiranja čitalnic in zagotovi dodatne prostore tam, kjer so potrebe največje in pripravi dogovor z Mestno knjižnico Ljubljana glede koriščenja njihovih čitalniških prostorov. Podoben dopis, ki so ga pripravili v društvu Iskra, smo januarja lani sicer že objavili v obliki gostujočega komentarja Pod Katedrom. Na Filozofski fakulteti pa so pretekli vikend na pobudo študentske organizacije Filozofske fakultete za študente odprli čitalnice, ki so bile sicer ob nedeljah zaprte. Za študente bodo v času izpitnega obdobja ob nedeljah odprte čitalnice, do katerih je moč priti iz Rimske ceste.