V četrto gre rado
Pred božičem je novonastavljeni francoski premier François Bayrou imenoval novo vlado. Sestavljajo jo renesančno zavezništvo predsednika Emmanuela Macrona: desni Republikanci, Radikalna stranka, ki je, naj vas ime ne zavede, liberalna, desna Unija demokratov in neodvisnih, stranka Obzorja in Demokratsko gibanje, ki ga vodi novi premier Bayrou. Sedem od 35 ministrov je enakih kot v prejšnji vladi Michela Barnierja iz Republikanske stranke, ki ga je Macron imenoval septembra, potem ko je zavrnil nominacijo premierskega kandidata iz leve koalicije Nova ljudska fronta, ki je na volitvah osvojila največ glasov. Macron je Bayrouja imenoval po nezaupnici Barnierjevi vladi v začetku septembra zaradi nestrinjanja z varčevalnim proračunom za prihajajoče leto tako na levi kot na desni strani parlamenta.
Novega, že četrtega premierja Francije v letošnjem letu, Françoisa Bayrouja, predstavi neodvisni francoski novinar Daniel Brown.
Macron si je po julijskih predčasnih parlamentarnih volitvah, na katerih je slavila Nova ljudska fronta, za imenovanje novega premierja vzel kar 11 tednov. Kaj hitro je zavrnil imenovanje Lucie Castets, neodvisne kandidatke, za premiersko funkcijo, prav tako je nasprotoval imenovanju vlade, ki jo je predlagala zmagovita leva koalicija. Po dolgem premisleku in sestankih z vodjami in neuradnimi vodjami drugih strank, med njimi tudi Marine Le Pen, ki vodi Nacionalni zbor, je za predsednika vlade le izbral Barnierja. Profesor politologije na Univerzi v Burgundiji Théo Aiolfi pojasni, da so razlike med Barnierjem in njegovim naslednikom majhne.
Kot še pojasni Aiolfi, je Bayrou premierski položaj od Macrona izsilil.
Macron je, kot pojasnjuje Brown, na dan imenovanja Bayrouja obvestil, da ga ne bo imenoval, a se je isti dan premislil. Kateremu kandidatu je bil Macron bolj naklonjen, komentira sogovorec.
Levica je že napovedala, da ostaja v opoziciji. Poleg koalicije Nova ljudska fronta je nezaupnico prejšnji vladi podprl tudi skrajno desni Nacionalni zbor, ki, enako kot leva koalicija, v vladi ni dobil ministrskih mest. Ključna za preživetje nove vlade bo tako njihova podpora, glede katere se, kot pojasnjuje Brown, v stranki še niso izrekli.
Vlada Michela Barnierja je prva po letu 1962 padla zaradi nezaupnice v parlamentu. Šlo je tudi za najkrajši čas delujoče vlade v obdobju francoske pete republike, razglašene leta 1958. Parlament je nezaupnico Barnierjevi vladi izglasoval v začetku decembra, potem ko je za sprejetje proračuna uporabil 3. alinejo 49. člena francoske ustave, ki vladi omogoča sprejetje zakonodaje brez glasovanja v parlamentu. Edini način, da parlament, v katerem predlagani proračun zaradi strogih varčevalnih ukrepov ni imel podpore, blokira vladni predlog proračuna, je bilo takšno zrušenje vlade. Kaj je Barnier poskušal doseči z uporabo člena 49.3, pojasni Aiolfi.
Po neuspehu Barnierja je Bayrou sedaj napovedal, da ne bo uporabil člena 49.3.
Tri dni po imenovanju Bayrouja je parlament sprejel posebni zakon o proračunu, s katerim bi se izognil prekinitvi delovanja vlade in državnih institucij. Zakon do sprejetja novega proračuna za leto 2025 vladi omogoča pobiranje davkov, enako kot po proračunu za leto 2024, štirim javnim skladom pa omogoča zadolževanje z namenom nadaljevanja delovanja. Hkrati uvaja moratorij na določanje novih davkov in načrtovane državne investicije. Bayrou je prejšnji teden napovedal, da bo nov predlog proračuna pripravil do sredine februarja.
Proračun in politična kriza v metropolitanski Franciji pa bosta zaenkrat morala še počakati, saj se premier Bayrou trenutno mudi na otoku Mayotte, francoskem čezmorskem departmaju, ki ga je pred dvema tednoma prizadel ciklon.
Dodaj komentar
Komentiraj