OFF cevi

OFF cevi

Aktualno-politična novica
vonderleyen
7. 7. 2020 - 15.00
 / OFF

Dakota
Pleme Standing Rock Sioux v boju proti naftovodu v Severni Dakoti
 / 9. 9. 2016

Okrožno sodišče v Washingtonu je ukazalo zaprtje naftovoda Dakota Access. Naftovod, ki deluje tri leta, naftna najdišča v Severni Dakoti povezuje z rafinerijami v zvezni državi Illinois. Pri tem teče tudi pod jezerom Oahe, zajezenim odsekom reke Missouri, manj kot kilometer oddaljenim od rezervata Indijancev Standing Rock. Sodišče je razsodilo, da je korpus inženirjev ameriške vojske podjetju Energy Transfer izdal gradbeno dovoljenje nezakonito. Niso namreč opravili ustrezne ocene vpliva na okolje. Dokler se ponovno ocenjevanje ne izvede, kar lahko traja okoli leta dni, mora podjetje prekiniti obratovanje naftovoda in ga izprazniti. Zato ima 30 dni časa, na odločitev sodišča pa se lahko še pritoži. Organizacije za ohranitev okolja in lokalni Indijanci so tako v boju proti naftovodu v bližini pitnega vira vode dosegli začasno zmago. V treh letih obratovanja se je zgodil en izliv nafte, ko se je zaradi razpoke na ventilu razlilo okrog 180 litrov.

Severni tok deli Evropsko unijo
 / 13. 3. 2017

Kljub nasprotovanju Združenih držav Amerike se obeta dokončanje ruskega plinovoda Severni tok 2, ki bi Rusijo pod Severnim morjem povezal z Nemčijo. Danska energetska agencija je dala Severnemu toku 2 dovoljenje za polaganje cevi z ladjami, ki se morajo sidrati. Za dokončanje plinovoda je namreč treba položiti še okrog 120 kilometrov cevi v danskem morju, južno od otoka Bornholm. Sankcije ZDA so prisilile švicarsko-nizozemsko podjetje Allseas, ki je polagalo cevi, da od projekta odstopi. Ker je podjetje uporabljalo ladje, ki ne potebujejo sidranja, Rusija pa ladij s tako tehnologijo nima, je Danska sedaj spremenila pogoje, določene v prvotnem dovoljenju. Sidranje so danske oblasti dovolile, potem ko je študija pokazala, da v tem delu morja ni verjetno, da bi ladje naletele na protiladijske mine iz druge svetovne vojne.

V Rusiji so zaradi suma vohunjenja za državo članico zveze Nato aretirali svetovalca generalnega direktorja ruske vesoljske agencije Roskozmos Ivana Safronova. Obveščevalna služba FSB trdi, da je Safronov izvajal naloge za eno od Natovih obveščevalnih služb, zbiral tajne podatke o ruskem vojaškem in tehničnem sodelovanju, obrambi in varnosti ter jih posredoval predstavniku obveščevalne službe. V Roskozmosu pravijo, da aretacija ni povezana z njegovim delom pri agenciji, pri kateri dva meseca svetuje direktorju glede odnosov z javnostmi. 

Italijanska vlada je sprejela tako imenovani poenostavitveni dekret, katerega osrednji del je skrajšanje postopkov javnih naročil. Do konca julija naslednjega leta za investicije v vrednosti do 5,3 milijona evrov tako ne bo potreben celoten postopek javnega razpisa. Investitorji bodo izvajalce lahko naročili neposredno. Obširen dekret predvideva tudi močno pospeševanje postopkov javnih investicij. Za manjše zneske naj bi tako imeli investitorji le dva meseca časa za izpeljavo pravnih postopkov, za največje investicije pa pol leta. Koalicija, v kateri glavno vlogo igrajo Gibanje petih zvezd, Demokratska stranka in Živa Italija, je o spremembah razpravljala tri tedne, potrditi jih mora še parlament.

O hrvaških parlamentarnih volitvah
 / 6. 7. 2020

Hrvaška nevladna organizacija Gong je predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen prijavila Komisiji in evropski varuhinji človekovih pravic Emily O'Reilly zaradi morebitne kršitve kodeksa ravnanja s sodelovanjem v videu, ki je izražal predvolilno podporo hrvaški stranki HDZ. Ta je na volitvah tudi prepričljivo zmagala. Ursula von der Leyen z besedami "sigurna Hrvatska" začne polminutni video, ki ga je HDZ na Twitterju objavil v petek. V njem med člani Evropske ljudske stranke nastopa tudi slovenski premier Janez Janša.

Posnetek

Evropska komisija ima novo predsednico
 / 17. 7. 2019

Von der Leyen kritiki očitajo, da je v podporo stranki HDZ uporabila ime institucije, kar po kodeksu ravnanja članov Komisije ni dovoljeno. Tretji odstavek 9. člena kodeksa določa, da "se morajo člani Komisije vzdržati vseh javnih izjav ali nastopov v imenu strank ali organizacij socialnih partnerjev, katerih člani so, razen če kandidirajo na volitvah ali sodelujejo v volilnih kampanjah". A to ne posega v njihovo pravico, da izrazijo svoje osebno mnenje. Glavni govorec komisije Eric Mamer je priznal, da ozadje sporočila ne bi smeli biti prostori sedeža Komisije, palače Berlaymont v Bruslju, in da von der Leyen ne bi smela biti naslovljena kot predsednica Komisije. Po njegovih besedah so podpis dodali v Zagrebu.

Odbor državnega zbora za delo je potrdil četrti koronski zakon. V njem je pravna podlaga za vzpostavitev in delovanje mobilne aplikacije, katere namen je obveščanje o stikih z okuženimi in osebami v karanteni. Uporaba aplikacije naj bi bila obvezna le za tiste v karanteni in za potrjeno pozitivne. Na odboru so črtali sporna določila, ki so predvidevala obdelavo osebnih podatkov okuženih in oseb v karanteni, predvsem lokacijskih podatkov. 

Ukrep subvencioniranja nadomestil plač za delavce na začasnem čakanju na delo bo podaljšan še za mesec dni, zakon omogoča tudi nadaljnje podaljševanje ukrepa, najdlje do konca septembra. Do konca septembra naj bi vlada prevzela breme nadomestil plač za delavce v karanteni, če ne morejo opravljati dela od doma. V proračunu naj bi vlada zagotovila tudi dodatnih 31 milijonov evrov za financiranje dodatnih kadrov v socialnovarstvenih zavodih. Študentje pa bodo bone za prehrano letos lahko koristili tudi v drugi polovici julija.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness