Na predlog Japonske in Evropske unije je Svet za človekove pravice pri Združenih narodih soglasno sprejel resolucijo, ki bo pravna podlaga za prvo preiskavo zlorab človekovih pravic v Severni Koreji. Preiskava se bo osredotočila predvsem na zaporniška taborišča, kjer počasi umira 200.000 Severnih Korejcev, suženjsko delo in pomanjkanje hrane. Severnokorejske oblasti so se že odzvale z obtožbami o politično motivirani preiskavi in zagotovile, da imajo v njihovi državi enega najboljših sistemov zagotavljanja človekovih pravic. Tudi zato je malo verjetno, da bi preiskovalcem dovolili vstop v državo, zaradi česar se bodo ti morali zanašati na satelitske posnetke in pričevanja tistih, ki jim je iz države uspelo pobegniti.

Ciprski parlament ravnokar odloča o varčevalnem načrtu, ki bi zadovoljil pričakovanja trojke in hkrati ne bi prenesel vsega bremena varčevanja na ciprske državljane. Parlament je že zavrnil prvotni predlog trojke, ki je predvideval skoraj desetodstotni enkratni davek na bančne depozite, kar pa je razjarilo komitente, ki imajo svoj denar naložen v ciprskih bankah. Ne glede na to pa je za preživetje ciprskega gospodarstva finančna injekcija, ki bi jo odobrila trojka, nujna in mora nov varčevalni načrt izpolnjevati tudi njihove zahteve.

Raziskava ameriške vladne agencije je še enkrat več prišla do zaključka, da slabega zdravja prebivalcev portoriškega otoka Vieques ni mogoče povezati s šestdesetimi leti vojaških vaj in poskusov ameriške vojske. V poročilu sicer priznavajo, da ima 10.000 prebivalcev otoka slabše zdravje kot preostanek Portorika, ni pa tega mogoče povezati s poskusi Američanov, ki so pred štirinajstimi leti ponevedoma na otok izstrelili tudi 263 izstrelkov z osiromašenim uranom. Odstranjevanje vseh eksplozivnih teles z otoka, kjer so se poskusi končali leta 2003, bo sicer trajalo še najmanj 20 let.

V rekah, ki napajajo največje kitajsko mesto Šanghaj, se še naprej nepojasnjeno pojavljajo trupla prašičev. V zadnjih dveh tednih so tako iz vode potegnili že 16.000 prašičjih trupel. Kitajske oblasti zagotavljajo, da voda ni oporečna, uradnih pojasnil o kadavrih pa nimajo. Lokalni rejci prašičev sicer pravijo, da se je odmetavanje trupel začelo po tistem, ko je policija bolj intenzivno začela preganjati tiste mesarje, ki so izdelovali mesne izdelke iz že nekaj časa mrtvih prašičev. Jeseni so bili trije taki hudodelci obsojeni na dosmrtno ječo, zato je ob pomanjkanju možnosti, da se umrlih prašičev znebijo na legalen način, lažje razumeti, da jih v strahu pred policijo raje zmečejo v reke.

Ob stoletnici južnoafriškega zakona, ki je nacionaliziral vso zemljo in temnopoltim onemogočil lastništvo, v Južni Afriki povzroča razburjenje naftni gigant Shell, ki v obalnem mestu Umgababa na podlagi tega zakona za dve bencinski črpalki še vedno plačuje le slabih 27 dolarjev letne najemnine. V časih, ko milijoni hektarjev državne zemlje še vedno niso lastniško prepisani na tiste, ki na njej živijo, sicer parlamentarna preiskava ugotavlja veliko podobnih primerov, kot je opisani Shellov, ko mednarodne korporacije brez sramu izkoriščajo zakone iz časov apartheida in na ta račun bogato služijo. Shell se obtožbam sicer izmika s trditvami, da je za omenjeni posestvi, na katerih sta bencinski črpalki, ob podpisu 50-letne najemne pogodbe plačal avans v vrednosti tri milijone dolarjev, kar pa iz uradnih dokumentov ni razvidno.

Po hudih spopadih med muslimani in budisti je mjanmarski predsednik Thein Sein v mestu Meiktila razglasil izredne razmere. Nasilje je izbruhnilo po sporu v zlatarni v lasti pripadnika muslimanske skupnosti. V nemirih, ki so sledili, je bilo ubitih najmanj 20 ljudi, požganih pa je bilo tudi več mošej. Nasilje, ki ga bo sedaj s policijsko uro in vojsko na ulicah poskušal pomiriti predsednik, je sicer nadaljevanje spopadov, ki provinco Rakhine pretresajo že več kot leto in zaradi katerih vse večje število mjanmarskih muslimanov beži v Malezijo.

Gradbeni baroni, udeleženi v afero Čista lopata, bodo očitno vendarle morali v zapor. Višje sodišče je namreč pritrdilo prvostopenjskemu in Ivana Zidarja, Dušana Črnigoja, Hildo Tovšak ter njihove pajdaše spoznala za krive dajanja daril. So pa s sodbo, ki je sedaj tudi pravnomočna, Zidarju in Črnigoju za tri mesece znižali zaporno kazen.

Na svetovni dan voda, ki ga obeležujemo danes, se v Sloveniji uradno začenja Mesec čistilnih akcij 2013. O akciji smo povprašali Karmen Wamberger iz Ekologov brez meja.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.

V Kinu Udarnik se danes začenja razstavni projekt Zid s predstavitvijo instalacije plačilnih nalogov z dogodka Gremo gor Maribor in virtualno razstavo slik Gregorja Pratnekerja z naslovom Revolucija. O projektu in razlogih zanj smo povprašali vodjo Zavoda Udarnik Srđana Trifunovića.

Izjava se nahaja v posnetku oddaje.