V katarski prestolnici Doha je potekalo prvo srečanje med predstavniki talibske vlade v Afganistanu in diplomati iz Evropske unije in Združenih držav Amerike. ZDA in evropske države še naprej zavračajo priznanje talibske vlade v Kabulu, s predstavniki talibov pa so želele govoriti predvsem o boju proti terorizmu, še posebej proti skupini Islamska država v Korosanu. S to skupino so talibi sicer v odprtem konfliktu. Evropska unija je Kabulu obljubila milijardo evrov humanitarne pomoči, ki pa ne bo prišla do afganistanske vlade, saj namerava EU denar nakazati zgolj nevladnim organizacijam, ki delujejo v državi. Še naprej ostaja zamrznjeno tudi premoženje afganistanske vlade in centralne banke v državah Zahoda. 

Francoski predsednik Emmanuel Macron je predstavil svoj investicijski načrt, imenovan Francija 2030, za katerega je v proračunu predvidel 30 milijard evrov. Poudarek je na razogljičenju industrije in zelenih virih energije, kamor Francija uvršča tudi jedrske reaktorje. Poleg jedrske bodo največje prejemnice državnega denarja še letalska, računalniška in prehrambna industrija. Med paradnimi konji projekta francoski predsednik izpostavlja dve tovarni vodika, majhne jedrske reaktorje in cilj, da bi proizvedli dva milijona električnih vozil letno. 600 milijonov bo dobila tudi kultura, predvsem filmska industrija. Glede na to, da znaša francoski državni proračun več kot 600 milijard evrov, predstavlja omenjena vsota, ki bo porabljena do konca desetletja, zgolj pol odstotka rednih proračunskih obveznosti francoske vlade. Približno trikrat večji je tudi načrt okrevanja, ki se financira iz evropskih sredstev. 

Čilenski predsednik Sebastián Piñera je v dveh regijah na jugu države razglasil izredno stanje in na območje napotil vojsko. V provincah je že več let tleči spor s staroselci etnične skupine Mapuče izbruhnil v serijo konfliktov in sabotaž. Staroselski aktivisti so v zadnjih mesecih zažgali več sto tovornjakov in zgradb v lasti gozdarskih podjetij. Protesti so v nedeljo dosegli tudi prestolnico Santiago. V spopadih s policijo je bil ubit en protestnik, 176 pa jih je bilo poškodovanih. V regiji sicer že zdaj patruljira militarizirana policija. Mapuče je največja staroselska etnična skupina v Čilu in predstavlja dobro desetino tamkajšnjega prebivalstva. Predsednik Piñera je nove ukrepe napovedal v govoru, ki ga je imel na dan, posvečen Krištofu Kolumbu. 

Na severu Kosova so v Kosovski Mitrovici in Zvečanu izbruhnili spopadi med Srbi in kosovsko policijo. Spopadi med policijo in lokalnim prebivalstvom so izbruhnili, potem ko so pripadniki enote za gospodarski kriminal in carine zaprli več prodajaln v severnem delu Kosovske Mitrovice. Izvajali naj bi akcijo boja proti tihotapljenju blaga. Tamkajšnji prebivalci so se odzvali z blokado nekaterih ulic in križišč. Ranjenih je bilo več deset ljudi, ena od oseb pa je zaradi strelnih ran v kritičnem stanju. Po poročanju srbskih medijev so v Zvečanu ter kraju Malo Rudare pripadniki specialnih enot kosovske policije uporabili prave naboje. Direktor srbske pisarne za Kosovo in Metohijo Petar Petković je povedal, da je za divjanje in spopade odgovoren kosovski premier Albin Kurti.

Dve finančni družbi sta vložili zahtevo za izvršbo proti družbi Zagrebški holding, ki je v lasti občine Zagreb. Zahtevajo poravnavo 3,3 milijona evrov dolgov. V Zagrebškem holdingu, ki je nastal v času županovanja letos preminulega Milana Bandića, so združene vse večje mestne službe, torej vodovod, komunala, mestni plinovod in lekarne. Novoizvoljeni zagrebški župan Tomislav Tomašević je potrdil, da je finančna slika holdinga vse prej kot rožnata, natančne številke pa ni razkril, saj uprava ni predstavila finančnega načrta. Občina je upravo sicer zamenjala prejšnji teden, temu pa so sledile nejasnosti, kdo sploh opravlja naloge uprave družbe. Med družbami, ki zahtevajo poplačilo dogov, je tudi več takih, ki so v lasti tesnih zaveznikov in sodelavcev nekdanjega župana Bandića.

Preiskovalna komisija državnega zbora, ki preiskuje politične pritiske na policijo, je začela zaslišanja. Prvi je pred poslance stopil nekdanji direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Darko Muženič. Ta je govoril o okoliščinah svoje razrešitve, ki jo je zahteval nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Anton Travner.

Izjava

Zaslišan je bil tudi Igor Kekec, vodja preskav na NPU-ju. Poslanci so ga spraševali predvsem o hišnih preiskavah pri gospodarskem ministru Zdravku Počivalšku zaradi afere glede spornega nakupa zaščitne opreme oziroma ventilatorjev. Ker je do preiskave sploh prišlo, sta takrat odstopila Anton Travner in notranji minister Aleš Hojs, česar pa premier Janša ni sprejel. Kekec je odgovarjal tudi na vprašanja o tem, ali je zdajšnja začasna direktorica NPU-ja Petra Grah Lazar obveščena o prihajajoči hišni preiskavi pri davčnem svetovalcu Roku Snežiču. Ker ga dobro pozna, je bila namreč izločena iz spremljanja preiskave. 

Izjava

V Sindikatu policistov Slovenije so danes napovedali začetek zbiranja pet tisoč overjenih podpisov, potrebnih za vložitev predloga sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih v državni zbor. Za to so se odločili zaradi velikega števila izrekanja opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja, ki so po njihovem mnenju prestopila vse meje normale. Predlog zakona, ki ga vlaga sindikat, je namenjen zaščiti vseh zaposlenih, z njim pa želijo omejiti možnost izrekanja opozoril pred odpovedjo delovnega razmerja. Ugotavljajo, da zaradi pomanjkljivih določb prihaja do zlorab z namenom discipliniranja delavcev in kršenja njihovih pravic, saj zoper ukrep ni mogoče uveljavljati pravnega varstva. Pri kampanji in zbiranju podpisov jim pomagajo v Inštitutu 8. marec, podporo pa so jim izrazili tudi v Sindikatu Mladi plus.