Po seji slovaške vlade v mestu Handlova je 71-letni osumljenec petkrat ustrelil predsednika vlade Roberta Fica. Potem ko so Fica najprej stabilizirali v lokalni bolnišnici, so ga s helikopterjem odpeljali v bolnišnico v bližnjo Bansko Bistrico. Pozno zvečer je namestnik predsednika vlade Tomáš Taraba sporočil, da Fico ni več v smrtni nevarnosti. Fico se je na oblast znova zavihtel po oktobrskih volitvah na populistični platformi proruske retorike, sicer nepodprte z dejanji. Njegovo zadnjo vladavino zaznamujejo neposredni napadi na novinarje, migrante, spolne manjšine ter nevladnike. Februarja je slovaška vlada sprejela spremembe kazenskega zakonika, ki so znižale kazni in omejitve za kazniva dejanja korupcije in razpustile posebno državno tožilstvo, ki se ukvarja z najhujšimi kaznivimi dejanji, denimo korupcijo. Pred tremi tedni je vlada sprejela zakon o ukinitvi javne Radiotelevizije Slovaška, potrditi ga mora parlament. Fico želi novo Slovaško televizijo in radio, kar je sprožilo množične proteste v Bratislavi. Po poročanju češkega portala Sme je na Fica streljal pesnik in politični aktivist Juraj Cintula. Na družbenih omrežjih sicer kroži video, v katerem oseba, ki naj bi bila Cintula, razlaga, da je na predsednika vlade streljal zaradi nestrinjanja z vodenjem države, ki med drugim po njegovem onemogoča neodvisno delovanje medijev, predvsem javne RTV. Ali je video pristen, ne vemo.

Zmagovalcu nizozemskih parlamentarnih volitev Geertu Wildersu je pol leta po volitvah uspelo oblikovati koalicijo. Koalicijsko pogodbo so podpisale Wildersova ksenofobna Stranka za svobodo, konservativna Ljudska stranka za svobodo in demokracijo dosedanjega premierja Marka Rutteja, še ena konservativna stranka Nova socialna pogodba in še konservativno Kmečko gibanje državljanov. V trenutni sestavi imajo zagotovljenih 88 sedežev, kar je dovolj za oblikovanje večinske vlade. V pogodbo, ki so jo naslovili Upanje, pogum in ponos, so kot glavne cilje zapisali zaustavitev »prevelikega« priliva priseljencev in prosilcev za azil, večmilijardno davčno razbremenitev srednjega sloja ter gradnjo štirih novih jedrskih elektrarn.

Nad protestnike proti zaostrovanju francoskega kolonialnega izkoriščanja v Novi Kaledoniji je kolonizator, potem ko je francoski predsednik vlade Gabriel Attal v koloniji razglasil izredne razmere, poslal vojsko. Žandarmerija je aretirala več sto protestnikov. Visoki komisar za Novo Kaledonijo Louis Le Franc, ki je za pomoč vojske zaprosil, pa je razglasil policijsko uro in prepovedal TikTok, družbeno omrežje, ki buri duhove širom imperialnega sveta. Oborožen upor v francoski koloniji je posledica reforme volilnega sistema, ki jo je Novi Kaledoniji vsilil parlament v Parizu. Reforma podeljuje volilno pravico na provincialnih volitvah vsem prebivalcem Nove Kaledonije, ki tam živijo vsaj 10 let, in njihovim potomcem, s tem pa dodatno marginalizira staroselce v razmerju do evropskih priseljencev. Zaradi velikega deleža naseljenskih volivcev so med letoma 1987 in 2021 propadli štirje referendumi o neodvisnosti.

Več tisoč protestnikov v Erevanu je zahtevalo odstop armenskega predsednika vlade Nikola Pašinjana. Pod okriljem nadškofa Armenske apostolske cerkve Bagrata Galstanjana so se protestniki zbrali pred operno hišo v prestolnici, kjer je za množico policistov potekal dogodek Evropske banke za obnovo in razvoj in se je Pašinjan sestajal z evropsko smetano. Protesti potekajo že več dni, potem ko je armenski zunanji minister Ararat Mirzojan v pogajanjih o sporazumu o določitvi meja z Azerbajdžanom ozemlja v armenski regiji Tavuš na severu države predal Azerbajdžanu. Azerbajdžan je sicer že z vojaško ofenzivo in pregonom armenskih prebivalcev lanskega septembra prevzel nadzor nad nekdanjo armensko eksklavo Gorski Karabah, ki po mednarodnem pravu sicer Azerbajdžanu tudi pripada.

Od etničnega čiščenja v Gorskem Karabahu h genocidu v Gazi. Svetovni program za hrano pri Združenih narodih, znan pod kratico WFP, je sporočil, da od enajstega maja ne more zagotavljati razdeljevanja hrane v Rafi, kamor se je zateklo več kot milijon in pol pregnanih ljudi iz ostalih delov okupirane Gaze. Zaradi izraelske genocidne ofenzive na šotorišče v Rafi je WFP izgubil dostop do svojih skladišč, od 6. maja pa ne morejo dostopati niti do prehoda Kerem Šalom, kjer so prevzemali humanitarno pomoč. Izraelska vojska je mejni prehod uradno blokirala od petega do osmega maja, pri WFP pa pravijo, da prehod ostaja militarizirano območje. Vojni kabinet sionistične entitete se prereka o tem, kaj bo z Gazo po koncu genocidne operacije, okupatorski vojaki pa medtem nadaljujejo napade na begunsko taborišče Džabalija na severu Gaze. Tam so bombardirali več stanovanjskih stavb in ambulantno vozilo bolnišnice al Avda. V svoji objestnosti so s tankovskim izstrelkom ubili pet lastnih okupatorskih soborcev.

Evropsko sodišče za človekove pravice je brez možnosti ugovora odločilo, da tožbe slovenskih ribičev za preklic kazni, ki sta jih izdala hrvaška policija in inšpekcija, niso dopustne. Ribiči so v tožbi trdili, da Hrvaška krši sedmi člen Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic, po katerem posameznik ne more biti kaznovan, če za to ne obstaja zakonska podlaga. Ključna oporna točka v tem sklicevanju je dejstvo, da Hrvaška ne priznava arbitražne sodbe o meji med državama. Hrvaška zaradi nerešenega mejnega spora nima ustreznega zakona o državni meji na morju, na podlagi katerega bi lahko izdali kazni, trdijo ribiči. Vendar je sodišče v Strasbourgu ugotovilo, da bi ribiči lahko razumno predvideli, da bo njihovo ravnanje v spornih vodah predstavljalo prekrške, in tožbe zavrglo.

Zavračajo tudi slovenska sodišča. Upravno sodišče v Ljubljani je zavrglo tožbi občin Brežice in Središče ob Dravi proti vladnemu sklepu o nameri vzpostavitve azilnih domov na območju občin. Sodišče je ugotovilo, da je ministrstvo izrazilo zgolj namero, ki ne posega v pravice, obveznosti ali koristi posameznika, na podlagi katerih bi oškodovanci ministrstvo lahko tožili.

Komisija za preprečevanje korupcije je pri delovanju poklicnega podžupana Divače Maria Benkoča iz Gibanja Svoboda ugotovila nasprotje interesov. Benkoč je namreč sodeloval v postopku javnega natečaja za delovno mesto višje svetovalke za komuniciranje, projekte in participativne postopke, v katerem je bila izbrana Anu Kahuna. Kahuna je Benkočeva znanka, s katero sta skupaj ustanovila Zavod Dobra pot. Benkoč bi moral ob ugotovitvi, da je ena od kandidatk njegova kolegica in prijateljica, v roku treh delovnih dni pisno obvestiti predsednika natečajne komisije. Ker Benkoč tega ni storil oziroma ga je, kot pravi, le ustno obvestil, je ravnal v nasprotju z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije, je ugotovila KPK. Benkoč ostaja prepričan, da ni storil ničesar narobe.

Izjava

Benkoč je lokalne politične vode razburkal že, ko je bil z začetkom lanskega leta imenovan na mesto prvega poklicnega podžupana v zgodovini Divače. Delovno mesto je ohranil, čeprav se je večina občinskih svetnikov decembra lani izjasnila proti zaposlitvi podžupana.

OFF je pripravil David, za ovratnik mu je dihal Virant.