OFF dopolnilnega zavarovanja

Italijanska vlada je zaradi prihodov več tisoč ljudi po sredozemski poti za obdobje šestih mesecev razglasila izredne razmere po celotni državi. Kot utemeljitev zanje je izpostavila nujnost zmanšanja prenatrpanosti sprejemnega centra na otoku Lampedusa. Italija bo v izrednih razmerah povečala nadzor na mejah ter okrepila aktivnosti pridržanj in deportacij tistih, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite. Po državi bodo vzpostavili nove centre za pridržanje migrantov. Konec minulega meseca je prav zaradi tovrstnih deportacij tujih državljanov Evropsko sodišče za človekove pravice obsodilo italijansko državo. Tožniki so bili štirje tunizijski državljani, ki jih je Italija leta 2017 deportirala v Tunizijo. Oblasti so jim dale podpisati dokument, ki ga ob podpisu niso razumeli, z njim pa so se odpovedali pravici do zadrževanja v Italiji. Sodišče je spoznalo, da je Italija s postopkom kršila Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic. Država je kršila prepoved nehumanega ravnanja, pravico do svobode in varnosti in prepoved kolektivnih izgonov tujcev. Jean-Pierre Gauci, direktor malteške humanitarne organizacije People for Change Foundation, je izredne razmere označil za pretirane, z njimi vlada po njegovih besedah skuša ustvariti razmere, ki bi ji omogočile kršitev mednarodnih obveznosti.
Od petka je na otok Lampedusa po podatkih italijanske obalne straže prispelo okoli 2000 migrantov, v okolici Sardinije in Kalabrije pa je obalna straža prestregla dve ladji s skupno 1200 migranti. Ena je že priplula v Catanio. Odločitev za izredne razmere po vsej državi, ki da je potrebna, ker imajo s sprejemom migrantov težave vse regije, je dozorela predvčerajšnjim. Takrat sta se sestala minister za notranje zadeve Matteo Piantedosi in vodja civilne zaščite Nello Musumeci. S Piantedosijem se bo jutri v Rimu sestal tudi slovenski notranji minister Boštjan Poklukar, med drugim bosta govorila o migracijah.
Italijanska vlada že pripravlja nov odlok, ki ureja migracije. Po odloku bi lahko čas, potreben za preverjanje prošenj za azil, prepolovili, predpisi za izpolnjevanje pogojev za status posebne zaščite pa bi se zaostrili. Prav tako bi vsak posameznik, ki ima status posebne zaščite in bi se vrnil v svojo državo, čeprav začasno, status posebne zaščite izgubil. 

Grški parlament je desničarski Nacionalni stranki Grkov prepovedal kandidaturo na prihajajočih parlamentarnih volitvah. Stranko je ustanovil Ilias Kasidiaris, ki prestaja več kot 13-letno zaporno kazen zaradi vidne vloge v neofašistični organizaciji Zlata zora. To je sodišče leta 2020 razglasilo za kriminalno organizacijo zaradi več obtožb, med drugim zaradi umorov, nasilja, motiviranega z rasizmom, in pranja denarja. Grška vlada je sicer Nacionalni stranki nastop na volitvah prepovedala že februarja letos, vendar zgolj na podlagi vloge ustanovitelja Kasidiarisa, stranka je zato prejšnji teden v upanju, da bo s tem zaobšla februarsko prepoved, izbrala novega predsednika. Volitve bodo v Grčiji 21. maja. Po javnomnenjskih anketah najbolje kaže vladajoči stranki Nova demokracija in opozicijski Sirizi.

Volitev pa ni na vidiku v Sudanu. Sudanskim oblastem se ni uspelo dogovoriti o formiranju civilne oblasti in prehodne vlade. Rok za sklenitev dogovora med vojaško hunto, ki je oblast z udarom prevzela oktobra 2021, in skupno organizacijo političnih strank ter sindikatov je potekel včeraj. Do dogovora pa ni prišlo, ker se vojska s pravojaškimi enotami za hitro posredovanje ni uspela dogovoriti o vzpostavitvi komiteja za poveljevanje in nadzor nad vojsko. Glavna točka spora je integracija paravojaških sil v redno sudansko vojsko. 

Čilski kongres je sprejel skrajšanje delovnega tedna s 45 na 40 ur. S tem se Čile pridružuje Ekvadorju in Venezueli, ki sta edini državi Južne Amerike s 40-urnim delavnikom. Zakon podjetjem prepoveduje zmanjšanje plač delavcem ob skrajšanem delovnem času, delavci pa bodo imeli možnost izbirati med štiri- in petdnevnim delavnikom. Zakon ne bo veljal za neformalni sektor, ki naj bi v državi zaposloval dobro četrtino delavcev. Sprejem zakona je ena večjih političnih zmag predsednika Gabriela Borića, ki je položaj zasedel marca lani. Pred tem je neuspešno poskusil s spremembo ustave iz časa desničarskega diktatorja Augusta Pinocheta, prav tako pa mu je spodletela davčna reforma. 

Poslanska skupina Svoboda je v parlamentarni postopek vložila predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Z novelo bi ukinili dopolnilno zdravstveno zavarovanje, namesto tega pa bi uvedli obvezni zdravstveni prispevek v enotnem fiksnem znesku. Prispevek bi tako kot obvezno zdravstveno zavarovanje pobiral Zavod za zdravstveno zavarovanje, krajše ZZZS. Sprva bi znašal 35 evrov na mesec, enkrat letno pa bi ga lahko spremenili, pri čemer bi ZZZS moral upoštevati rast povprečne bruto plače. Novelo zakona je na tiskovni konferenci komentiral predsednik vlade Robert Golob. 

Izjava

Kot je povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, so vse tri zasebne zavarovalnice izkazale nezadovoljstvo nad predlagano spremembo zakona, saj vidijo dopolnilno zavarovanje zgolj kot dobičkonosno storitev. Morebiten primanjkljaj sredstev za izvajanje storitev, ki po trenutni ureditvi sodijo k dodatnemu zavarovanju, po novem pa bi sodile pod obvezno zavarovanje, bi po predlagani noveli ZZZS-ju kril državni proračun.

Izjava

Po poročanju portala N1 je koalicija z novelo zakona pohitela zaradi namere Slovenske demokratske stranke, ki je pripravljala svoj predlog zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Golob je SDS želel prehiteti. 

Nekdanji mariborski župan Franc Kangler je po združitvi svoje Nove ljudske stranke s Slovensko demokratsko stranko prevzel vodenje mariborskega mestnega odbora SDS. Novo vodstvo so izvolili včeraj, Kangler je bil edini kandidat. Na vrhu mestnega odbora bo nasledil Dejana Kaloha, ki je na zadnjih lokalnih volitvah za župana Maribora prejel dobre štiri odstotke glasov. Z združitvijo je SDS v mestnem svetu izenačila sile z listo župana Saše Arsenoviča. 

Sindikat žerjavistov pomorskih dejavnosti je organiziral protest pred upravo Luke Koper. S tem želijo opozoriti na trpinčenje zaposlenih, ki naj bi ga izvajala uprava. Kot so v izjavi za javnost zapisali pri sindikatu, bosta opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dobila še dva zaposlena, potem ko so ga pred tem prejeli že mnogi drugi sodelavci. Po mnenju sindikata gre za novo zlorabo moči nad delavci z namenom discipliniranja in pokoritve zaposlenih, ki jo izvaja uprava z Boštjanom Napastom na čelu. Shod komentira predstavnik Sindikata žerjavistov pomorskih dejavnosti Mirko Slosar.

Izjava

Luka Koper je trenutno tudi brez socialnega sporazuma. Sindikat je to problematiko na upravo naslovil prejšnji teden, vendar se glede sporazuma od tedaj ni spremenilo nič. Kot je sporočila uprava, je bil sporazum podpisan februarja 2021 in je temeljil na negotovih okoliščinah zaradi epidemije covida-19. Uprava naj bi za leto 2023 upoštevala realne predpostavke poslovnega okolja in panožnih gibanj, ki pa naj se letos ne bi razlikovale od tistih leta 2021. Odlašanje z novo socialno pogodbo komentira Slosar. 

Izjava

 

 

 

Vir slike: https://www.generali.si/, https://www.vzajemna.si/, https://www.triglav.si/