23. 10. 2026 – 14.00

OFF dveh dopisnikov

Vir: ŽF
Okupator zaprl palestinsko mesto Hebron, feministični protest v Varšavi, predvolilni shod v Beogradu
Vir: Flickr, Svala Jonsdottir, CC BY-NC-ND 2.0
24. 1. 2025 – 17.00
Izraelska vojska začela operacijo Železni zid

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ukazal takojšnje zaprtje mesta Hebron in istoimenskega governorata na Zahodnem bregu, potem ko je zjutraj oborožena skupina Palestincev iz avtomobila streljala na okupatorske vojake pri vojaški cestni zapori na severnem robu mesta. Vojska je po napadu zaprla dostope v mesto Hebron in vse ceste v regiji ter začela preiskovati območje. Do sedaj je v iskanju napadalcev uničila več stanovanjskih zgradb v begunskem taborišču Arub in aretirala vsaj dva Palestinca. Izraelski finančni minister Bezalel Smotrič je ukazal rušenje stanovanj v bližini vojaške zapore, ki je bila tarča napada. Palestinci so v napadu ranili vsaj šest izraelskih vojakov, vojaki pa so v dvajsetminutnem medsebojnem streljanju ubili dva napadalca. Premier Netanjahu je vojski ukazal še pripravo na popoln »lockdown« Zahodnega brega. Omejitve gibanja za Palestince na Zahodnem bregu in na okupiranem delu Gaze je vojska neodvisno od današnjega napada načrtovala za ponedeljek in torek, ko bodo potekale izraelske parlamentarne volitve. 

V štiriindvajsetih urah pred palestinskim napadom na izraelske vojake so na Zahodnem bregu izraelski naseljenci napadli palestinske kmete pri obiranju oljk v bližini krajev Marah Rabah pri Betlehemu, Dženin, Nablus in Kalkilija, kjer so požgali drevesa. V vasi Jabad pri Dženinu so pokradli vreče s pobranim pridelkom. Izraelski vojaki so z buldožerji uničili palestinske kmetijske površine vzhodno od Dženina in aretirali vsaj 36 Palestincev, vključno z aktivisti, ki so poskušali preprečiti naseljenske napade na kmete.

Vir: White House via CCL 3.0
28. 3. 2025 – 17.00
In kdo še pleše?

Zvezno okrožno sodišče v Kaliforniji je ameriškemu ministrstvu za domovinsko varnost odredilo, da mora pred vmesnimi volitvami tretjega novembra v devetih zveznih državah ustaviti »dejavnosti, usmerjene v iskanje volivcev, ki niso ameriški državljani«. Preiskave po ugotovitvi sodišča kršijo določbo zakona o volilni pravici, ki prepoveduje ustrahovanje volivcev. Odločitev sodišča velja za Kalifornijo, Connecticut, Georgio, Misuri, Nevado, New York, Pensilvanijo, Washington in Wisconsin.

Ekvadorska policija je po izdaji naloga za aretacijo državnega tožilstva zaradi obtožb pranja denarja aretirala nekdanjo predsednico stranke Gibanje za državljansko revolucijo in trenutno strankino sekretarko za zunanje zadeve Luise González. Obtožnico je tožilstvo izdalo na podlagi preiskave financiranja njene predsedniške kampanje leta 2023, v sklopu katere je stranka med majem in avgustom tistega leta za oglaševanje namenila skoraj pol milijona evrov. Po informacijah državnega tožilstva stranka ni prijavila virov financiranja kampanje. Gonzalez je bila kandidatka Gibanja za državljansko revolucijo na predsedniških volitvah tako leta 2023 kot tudi 2025, obakrat je izgubila proti desnemu kandidatu Danielu Noboi.

V Venezueli je na sklic stranke Vente Venezuela pod vodstvom antisocialistične dobitnice Nobelove nagrade za mir Maríe Corine Machado protestiralo več tisoč ljudi, ki so zahtevali »svobodne volitve«. Ameriški predsednik Donald Trump v navezi z začasno venezuelsko predsednico Delcy Rodriguez je sicer obljubil volitve, toda duo datuma še ni najavil. Spomnimo, da je januarja letos ameriška vojska izvedla napad na Venezuelo, ubila okrog 80 ljudi in ugrabila tedanjega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo Cilio Flores. Ameriška vojska ju je prepeljala v zapor v New Yorku, kjer čakata na sodbe po obtožnicah terorizma, preprodaje drog in posedovanja orožja. Rodriguez, sicer Madurovo nekdanjo podpredsednico, je na položaj postavil Trump, ki si je z januarsko invazijo uspešno podredil venezuelsko naftno industrijo.

Vir: Wikimedia Commons
13. 8. 2024 – 17.00
Tusku spodletel poskus reforme o prepovedi splava

V Varšavi in dvajsetih drugih poljskih mestih se je zbralo na tisoče protestnic, ki šest let po odločitvi ustavnega sodišča o prepovedi splava v primerih okvar zarodka zahtevajo dostop do varnega splava. Vlada premierja Donalda Tuska iz stranke Državljanska platforma je ob prihodu na položaj leta 2023 sicer napovedala »lajšanje omejitev splava«. Koalicija pod vodstvom Državljanske platforme je prve zakone na področju reproduktivnih pravic sprejela pred tremi dnevi oziroma leto pred naslednjimi volitvami. Parlament je noveliral zakon o načrtovanju družine in zaščiti življenja tako, da po novem dovoljuje splav v primeru resne okvare zarodka, in ukinil kazni za pomoč pri opravljanju splava. Splav deformiranih zarodkov je za neustavnega razglasilo ustavno sodišče oktobra 2020. Protestnice ob tem opozarjajo, da je malo verjetno, da bosta spremembi dejansko stopili v veljavo. Predsednik Karol Nawrocki, ki je na lanskih predsedniških volitvah zmagal kot neodvisni kandidat s podporo antiženske stranke Zakon in pravičnost, ima namreč pravico veta. Pravico do splava je poljska vlada prvič omejila leta 1993, ko je določila, da je splav zakonit samo v primerih, kjer je nosečnost posledica posilstva, in v primerih, kjer je ogroženo življenje nosečnice. S tem je poljska vlada odpravila določbo zakona iz leta 1956 – uvedeno po vzoru Sovjetske zveze –, ki je zagotavljala pravico do splava zaradi slabih socialnih in ekonomskih pogojev.

Avstrijska študentska zveza in Sindikat javnih uslužbencev sta organizirala protest proti krčenju proračunskih sredstev za javne univerze, ki se ga je udeležilo do 50 tisoč študentov in univerzitetnih delavcev. Protest se je začel pred glavno stavbo Tehniške univerze na Dunaju, ki se bo glede na predstavljeni proračun naslednje leto soočala s 60-milijonskim primanjkljajem. Avstrijska vlada je predlog proračuna za 23 javnih univerz v državi sprejela v soboto, predlog pa za univerze v obdobju od 2028 do 2030 predvideva skupno približno 16 milijard evrov. Čeprav je ta znesek približno enak sedaj veljavnemu proračunu, študentje opozarjajo, da novi predlog ni usklajen z inflacijo, zaradi česar so rektorji univerz že napovedali odpuščanje vsakega desetega zaposlenega. Za naslednje proračunsko obdobje študentje in univerzitetni delavci zahtevajo najmanj 18 milijard evrov.

Vir: SamostoJJno delo
28. 9. 2026 – 17.00
Študentska lista – Študenti zmagujejo vs. Aleksandar Vučić – Združena Srbija

Na zadnjem predvolilnem shodu pred nedeljskimi predčasnimi parlamentarnimi volitvami v Srbiji se je na trgu Slavija v Beogradu zbralo čez deset tisoč podpornikov Študentske liste. S protesta poročata dopisnika Žiga in Ervin.

Izjava

Republiška volilna komisija je Študentski listi – študenti zmagujejo kandidaturo odobrila prejšnji mesec. Več strank opozicije, med njimi Zeleno-levi front in Gibanje svobodnih državljanov, se je v podporo Študentski listi in na njen poziv odpovedalo kandidaturi. Predčasne volitve sledijo odstopu Aleksandarja Vučića s položaja predsednika 27. septembra. Njegova Srbska napredna stranka se je namreč pred tem odločila, da bo Vučić nosilec njihove liste in kandidat stranke za premierja.

18. 11. 2022 – 18.00
Divji zahod lokalnih volitev in njih specifike pred nedeljskim glasovanjem

Stranka Ljubljana smo vsi je danes začela zbirati podpise za vložitev predloga novele zakona o lokalnih volitvah, s katerim želijo za občine z več kot tri tisoč prebivalci omejiti opravljanje funkcije na največ tri zaporedne mandate. Predlog novele vsebuje tako imenovano prehodno ureditev, po kateri bi župani, ki so pred uveljavitvijo zakona že opravljali več kot tri mandate, lahko kandidirali še na prvih rednih lokalnih volitvah po uveljavitvi novele. Pobudo za spremembo zakona o lokalnih volitvah sta v državni zbor vložila sopredsednika stranke Anton Rop in Urška Klakočar Zupančič. Stranka ima sedaj do 21. decembra čas, da zbere pet tisoč podpisov podpore, kar predsednika državnega zbora zavezuje k obvestitvi poslancev o začetku zakonodajnega postopka.

Državni zbor je začel obravnavo predloga za odreditev dveh parlamentarnih preiskav na zahtevo Svobode in Levice, in sicer glede »suma obvodnega financiranja« in »morebitnega vpliva izraelskega obveščevalnega podjetja Black Cube na izid parlamentarnih volitev«. Predlog sta stranki vložili desetega aprila. Pred tem je državni zbor odobril parlamentarno preiskavo o obveščanju javnosti glede zadeve Black Cube, ki so jo vložile Resni.ca, Slovenska demokratska stranka in Nova Slovenija, in sicer zaradi »politične zlorabe Slovenske obveščevalno-varnostne agencije«. Državni zbor je na pobudo koalicije odredil tudi parlamentarni preiskavi o ogrožanju energetske odvisnosti in cen električne energije ter financiranju nedobrodelnih nevladnih organizacij.

Aktualno-politične oznake

Prazen radio ne stoji pokonci! Podpri RŠ in omogoči produkcijo alternativnih, kritičnih in neodvisnih vsebin.

Dodaj komentar

Komentiraj

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

Napovedi