Vlada je skupno škodo avgustovskih poplav ocenila na 9,9 milijarde evrov. Ocena zajema celotno škodo, od zagotavljanja nadomestitve stavb, sanacije vodotokov in obnove infrastrukture. Kot je povedal minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek, je ocena ključna za pripravo vloge za pridobitev financiranja iz evropskega solidarnostnega sklada. Poplave so po oceni vlade prizadele 183 občin in več kot 17 tisoč kvadratnih kilometrov. Vlada torej ocenjuje, da so poplave prizadele skoraj 85 odstotkov površine države. Škodo so ocenili po metodologiji, ki vključuje oceno fizičnih in gospodarskih izgub ter potreb prizadetih ljudi za obnovo.

Vlada je sprejela program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje med leti 2023 in 2028. Predlaganemu programu so aprila in maja nasprotovali kmetje in organizirali traktorske proteste v prestolnici. Predlog je vključeval prepovedi, pogoje in omejitve rabe kmetijskih zemljišč na Ljubljanskem barju in Planinskem polju z namenom varovanja živalskih in rastlinskih habitatov. Vlada je zaradi nezadovoljstva kmetov Evropski komisiji predlagala uvedbo nove intervencije, s katero se je obvezna kmetijska praksa neobdelovanja zaščitenih območij v programu zamenjala s prostovoljno, s tem pa ostala nespremenjena. 

Predsednik vlade Robert Golob je pojasnil razloge za razrešitev kmetijske ministrice Irene Šinko in za odstop ministra za naravne vire in prostor Uroša Brežana. Kot razlog za razrešitev ministrice je Golob navedel odsotnost ustreznega in pravočasnega reagiranja v situacijah, ki so pomembne za zaščito potrošnikov na področju varnosti hrane. Po premierjevi oceni se ministrica ni pravilno odzvala na krizo, povezano z neskladno in nevarno hrano, in o tem ni pravočasno obvestila širše populacije. Gre za postopanje uprave za varno hrano v primeru uvoza in prodaje breskev iz Srbije in sliv s Poljske, ki so vsebovale prepovedani pesticid. Za ministra Brežana je premier dejal, da je njegov odstop povezan z avgustovskimi poplavami. Kot je pojasnil, je bilo v tem času treba reorganizirati delo na marsikaterem ministrstvu, na Ministrstvu za naravne vire in prostor pa reorganizacija ni stekla pravilno in dovolj hitro. Začasno bo kmetijski resor prevzel minister za obrambo Marjan Šarec, Ministrstvo za naravne vire in prostor pa ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Uroš Brežan je ob odstopu opozoril na sprejemanje všečnih, a škodljivih odločitev.

Izjava

Kot so sporočili z ministrstva za delo, letos ne predvidevajo dvigna subvencij za študentske obroke. Januarja je minister Luka Mesec napovedal, da bo subvencijo dvignil na 4 evre in pol. Januarja je ministrstvo namreč zvišalo najvišjo dovoljeno ceno študentskega obroka za dva evra, dvig subvencije pa bi razliko delno pokril. Neizpolnjena obljuba prihaja v luči znižanja proračuna ministrstev za prihodnji dve leti z namenom zagotovitve denarja za financiranje sanacije po poplavah. Najbolj bo svoje odhodke znižalo ministrstvo za delo, ki bo v letih 2024 in 2025 privarčevalo skupaj skoraj 100 milijonov evrov. Kako komentira prelomljeno obljubo ministra Mesca, smo vprašali Domna Vrhovnika, člana opozicijskega poslanskega kluba Glas v ljubljanskem študentskem zboru. 

Izjava

Kot glavni način boljše oskrbe študentske populacije s hrano Vrhovnik predlaga menze. 

Izjava

Policija bo v drugi polovici leta 2024 kupila sistem ABIS, ki bo omogočal samodejno forenzično primerjavo obrazov storilcev kaznivih dejanj s fotografijami iz evidence fotografiranih ljudi. Sistem ABIS bo namenjen identifikaciji osumljencev na podlagi posnetkov, zajetih z varnostnih kamer. Primerjavo bo policija izvajala v Nacionalnem forenzičnem laboratoriju, medtem ko se bo material z neznanimi podobami obrazov zbiral na policijskih upravah, ki izvajajo preiskovanje kaznivih dejanj. Sistem ABIS bo omogočal tudi preverjanje videoposnetkov. Prav tako bo policija posodobila komunikacijski sistem Tetra, tako da bo deloval prek interneta namesto prek radijskih valov. Sistem ABIS bo za primerjavo uporabljal fotografije iz evidenc fotografij, ki jih policija hrani na podlagi Zakona o kazenskem postopku. Računalniško prepoznavo obrazov policija sicer že uporablja od leta 2014. 

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer in madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto sta podpisala memorandum o sodelovanju obeh držav na področju oskrbe s plinom. Ministrstvi si bosta prizadevali, da vladi skleneta sporazum o solidarnostni oskrbi s plinom. Ministrstvi bosta izvedeli izgradnjo plinovoda s pripadajočo infrastrukturo z zmogljivostjo 50 tisoč kubičnih metrov plina na uro z dvosmerno zmogljivostjo, kar pomeni 0,44 milijarde kubičnih metrov plina na leto. Slovenska stran bo zgradila 75 kilometrov plinovoda od Kidričevega do Pinc, ki bo predvidoma stal več kot 120 milijonov evrov. 

Pri fosilnih virih energije vztrajajo tudi v Nemčiji. Tamkajšnja vlada je ponovno obudila del termoelektrarn, ki so bile predtem ugasnjene. Poleg tega je podaljšala delovanje termoelektrarn, ki jih je obdržala pri življenju zaradi sankcij proti Rusiji in posledični zmanjšani dobavi zemeljskega plina lansko zimo. Odlok velja za 1,9 gigavata energetskih zmogljivosti, ki uporabljajo v Nemčiji izkopan lignit in so bile do oktobra upokojene v okviru rezervne sheme. Po novem bodo lahko obratovale do 31. marca naslednje leto. Obratovale bodo poleg termoelektrarn z zmogljivostjo 45 gigavatov.     

Več kot 70 tisoč medicinskih sester in ostalih delavcev v zdravstvu, zaposlenih pri zdravstveni organizaciji Kaiser Permanente v Združenih državah Amerike, je začelo s tridnevno stavko. Koalicija sindikatov zasebne zdravstvene družbe Kaiser Permanente se je za stavko odločila, potem ko družba ni uslišala njihovih zahtev in zato, ker se z njimi ni pogajala v dobri veri. Koalicija sindikatov zahteva predvsem zvišanje plač in povečano število zaposlitev, ki bi razbremenila zaposlene. Stavka bo ohromila delo predvsem v zvezni državi Kalifornija, kjer je tudi večina zdravstvenih ustanov Kasier Permanente. Družba je za zapolnitev vrzeli pripeljala na tisoče začasnih delavcev.

Francosko obrambno ministrstvo je sporočilo, da se bo francoska vojska ta teden začela umikati iz Nigra. Umik prihaja, potem ko se je francoski veleposlanik pod pritiskom vojaške hunte vrnil nazaj v Francijo. V Nigru se trenutno nahaja okrog 1400 francoskih vojakov. Gre za drugi umik francoske vojske iz Afrike letos, potem ko se je v začetku leta umaknila iz Burkina Fasa. Umik vojske iz države je zahtevala vojaška hunta, ki je v Nigru prevzela oblast konec julija. 

Vir fotografije: STA