Študentska organizacija Slovenije je s podporo kolegov, denimo iz Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, zagnala peticijo proti ukinitvi študentskih bonov. Ukinitvi? Tako Andrej Pirjevec, nekdanji predsednik Študentske organizacije Slovenije, krajše ŠOS, na četrtkovi seji ljubljanskega študentskega zbora:

Izjava

Še enkrat, počasi: … so se pojavili nekateri indici, da naj bi ministrstvo za delo imelo v planu nekatere spremembe …

Pirjevec je svoj poziv zaključil:

Izjava

Kaj je tisto, kar bi morali »v kali zatreti«? Sodeč po odzivu z ministrstva za delo, na vrhu katerega je Luka Mesec, ne prav dosti, citiramo: »Poudarjamo, da smo na ministrstvu razpisa za izbiro ponudnikov za subvencioniranje študentske prehrane objavili tako za leto 2023 kot za leto 2024. Vlada Republike Slovenije in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti namere ukinitve subvencioniranja študentske prehrane nikoli nista izrazila.« Kot so dodali na ministrstvu, razpravo o predlogih za prenovo sistema študentske prehrane podpirajo, prav tako preučitev možnosti uvedbe sistema javnih kuhinj, kar pa ne pomeni, da bi z njihovo uvedbo ukinili sedanji sistem študentskih bonov.

V odzivu na demanti ministrstva so v ŠOS-u zatem spremenili dikcijo. Niso več govorili o tem, da naj bi na ministrstvu in vladi razmišljali o ukinitvi trenutnega sistema subvencionirane študentske prehrane. Namesto tega so se sklicevali na Strateški svet za prehrano, katerega člani so se konec januarja na seji strinjali, da je dolgoročna rešitev vpeljava velikih gostinskih obratov oziroma študentskih restavracij v sklopu fakultet po vzoru dobrih praks iz tujine. Bolj brezzob in jalov organ bi za utemeljitev svojih podtikanj težko našli. A na ŠOS-u so ga. Sklicevali so se na okroglo mizo v organizaciji podmladka Gibanja Svoboda, na kateri je po trditvah ŠOS-a namero po zamenjavi obstoječega sistema s sistemom javnih menz izrazil državni sekretar na ministrstvu za delo, Dan Juvan iz Levice.

Četudi bi se na ministrstvu za delo srdito zavzemali za javne menze kot nadomestek sistema pretakanja državnega in študentskega denarja v žepe zasebnih ponudnikov študentske prehrane, katerih število se tako ali tako manjša, lahko z veliko gotovostjo trdimo, da jim to ne bi uspelo. Mescu še dviga državne subvencije za en evro, ki ga je januarja obljubil po dvigu najvišjega možnega študentskega doplačila, doslej ni uspelo medresorsko uskladiti. Finančno ministrstvo je že pri ukrepu, ki bi ministrstvo za delo stal bore tri milijone evrov letno, skeptično. Kaj bi šele bilo, če bi na ministrstvu želeli zagnati večdesetmilijonske investicije v izgradnjo novih menz. Tudi ko bi bile zgrajene, bi morala država vsako leto zagotavljati milijone, da bi menze lahko po ugodni ceni ponujale dovolj kvalitetno hrano. Denarja, ki ga ministrstvo namenja za subvencije zasebnikom, ne bi preprosto privarčevali, ampak bi ga morali preusmeriti k javnim menzam.

Rebalans državnega proračuna, o katerem bodo jutri razpravljali v državnem zboru, sicer ministrstvu za delo namenja dodatnih 28 milijonov evrov za intervencijske programe in obveznosti. Po drugi strani bo po rebalansu proračuna ministrstvu za solidarno prihodnost za financiranje stroja, ki naj bi proizvedel ne dva, ampak tri tisoč javnih najemnih stanovanj letno, v letošnjem proračunu pripadlo 15 milijonov evrov. Kaj bo s tem drobižem ministrstvo lahko naredilo, si predstavljamo, če vemo, da za projekt izgradnje okrog 500 najemnih stanovanj republiški stanovanjski sklad porabi okrog 50 milijonov evrov.

Študentje bodo lahko skakali od sreče že v primeru, da bo ministrstvo za delo iz interventnih sredstev uspelo dvigniti subvencije za študentske bone. Za vzpostavitev močnega sistema javnih menz, ki bi bil zmožen nadomestiti subvencije zasebnikom, se na ministrstvu, kakor priča izjava, niti uradno ne zavzemajo. Podpirajo zgolj »preučitev možnosti uvedbe sistema javnih kuhinj«. V podmladku Slovenske demokratske stranke so ob podpori peticiji ŠOS-a zatrdili, citiramo: »V ‘Svobodi’ smo le en študentski bon stran od socializma.« V luči realnega stanja dejstev lahko k temu dodamo samo: ko bi le bili.

Jasno je torej, da kampanja študentskih funkcionarjev proti ukinitvi študentskih bonov nima realne osnove v kakršnihkoli načrtih državnih oblasti. Ima pa kampanja povsem materialno podlago v skrbi za interese študentske elite same. Študentske organizacije namreč za nadzor sistema študentske prehrane prejmejo državna sredstva. Denimo za honorarje študentskih inšpektorjev za prehrano, ki jih z razpisom izbirajo komisije za prehrano študentskih organizacij. Nadzora nad ponudniki študentske prehrane ne izvaja država, ampak ministrstvo za delo za nadzor pooblašča študentske organizacije. Če bi dejansko prišlo do ukinitve trenutnega modela študentske prehrane z vzpostavitvijo sistema javnih menz, bi študentski funkcionarji in njihovi prijatelji torej ostali brez nadzora nad sistemom. Nadzor bi prevzela država. Prav tako se prek študentskih organizacij financira podjetje Immovation, ki skrbi za telefonske terminale, s katerimi študentje uporabljajo bone. Podjetje je lastniško povezano s podjetjem Margento, katerega direktor je Žiga Schmidt, nekdanji predsednik ŠOS-a.

Kljub temu da gre pri kampanji za rabote študentske elite, ki z materialnim interesom študentstva nimajo nič, to še ne pomeni, da je tudi študentski boj za dostopno prehrano sam po sebi nesmiseln. To bi bil sklep kakega bumerskega gojenca, ki je kot študent protestiral konec šestdesetih let. V časih, ko so bili študentje materialno preskrbljeni, saj univerze še niso postale tovarne delovne sile za trg, so se študentje lahko borili za bolj plemenite in duši bližje cilje. V časih, ko mora študentstvo ob študiju skrbeti ne le za lastno karierno prihodnost, ampak predvsem za lastno materialno eksistenco, je boj za dostopno prehrano temeljen političen boj. Je boj za pogoje, ki sploh omogočajo študentom, da so študentje. Čeprav želijo študentske organizacije s peticijo ta boj »v kali zatreti«, so s svojim posegom v razpravo o študentskih menzah lastne bojne barve nehote razgrnile.

Vir fotografije: ŠOS facebook