Iranski, zdaj že nekdanji podpredsednik za strateške zadeve, Džavad Zarif je po objavi ministrskih kandidatov, ki jih je novi predsednik Masud Pezeškian predložil v parlament za odobritev, odstopil s položaja. Zarif je funkcijo, ki ne zahteva potrditve parlamenta, zapustil 11 dni po imenovanju nanjo. Zarif, ki je bil vodja usmerjevalnega odbora, zadolženega za pripravo ožjega seznama ministrskih kandidatov, je naznanil, da so bili trije od 19 kandidatov njegova prva izbira in da si je želel, da bi bilo na seznamu več žensk, pripadnikov etničnih skupin in mladih. Na ministrski listi so bili tudi konservativci iz vlade nekdanjega Ebrahima Raisija. Pred glasovanjem o imenovanju kandidatov na ministrske položaje, ki bo potekalo 17. avgusta, bodo kandidati pod drobnogledom parlamentarnih komisij. 

Libanonsko šiitsko gibanje Hezbolah je z okoli 30 raketami napadlo vojaški oporišči Barakat Riša in Al Raheb na severnem delu ozemlja, ki ga nadzoruje Izrael. Napad je sledil petkovemu zračnemu napadu, v katerem je izraelska vojska v libanonskem mestu Sidon ubila poveljnika palestinskega gibanja Hamas Samerja Al Hadža. Izraelska vojska nadaljuje genocidne ofenzive v okupirani Gazi. V napadu na šolo v mestu Gaza so okupatorske sile ubile sto ljudi, ki so v šoli imeli zaklonišče. Izraelska vojska je izdala ukaz za evakuacijo več tako imenovanih humanitarnih con v mestu Han Junis, saj naj bi se po mnenju izraelskih sil tam skrivali borci Hamasa. Okupator je Palestincem ukaz o evakuaciji sicer izdal dva dni po začetku kopenske ofenzive, ko so v mesto vdrli s tanki. 

Predsednik bangladeškega vrhovnega sodišča Obajdul Hasan in pet drugih vrhovnih sodnikov je odstopilo, potem ko se je pred stavbo vrhovnega sodišča odvil protest, na katerem so protestniki zahtevali njihov odhod s funkcije. Po mnenju protestnikov so sodniki favorizirali prejšnjo vlado dolgoletne premierke Šejk Hasine, sodstvo pa ni delovalo kot ločena veja oblasti. Vrhovni sodniki so odstopili dva dni po tem, ko je zaprisegla nova prehodna vlada, ki jo bo vodil nekdanji nobelovec Muhamad Junus. Prehodno vlado bodo sestavljali predstavniki civilne družbe in vodji študentskih protestov, dogovor o sestavi vlade so sprejeli predstavniki vojske, civilne sfere in študentskega gibanja. 

Tunizijska volilna komisija je potrdila tri predsedniške kandidature, in sicer kandidaturo dosedanjega predsednika, sicer neodvisnega kandidata Kaisa Sajeda, kandidaturo generalnega sekretarja stranke Ljudsko gibanje Zuherja Magzauija in Ajačija Zamelja, ustanovitelja Gibanja Azimoun. Komisija je ob tem zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnila kandidature 14 drugih kandidatov. Kandidati so namreč predložili nepopolno dokumentacijo o nekaznovanosti, dokumentacijo o parlamentarnih sponzorstvih ali niso dosegli zadostne podpore volivcev. Opozicijske stranke so volilno komisijo obtožile izključevanja kandidatov in ustrahovanja. Tunizijsko sodišče je prejšnji teden štiri morebitne predsedniške kandidate obsodilo na osem mesecev zapora in jim prepovedalo kandidature za uradne položaje zaradi kupovanja glasov. Sajed je bil za predsednika izvoljen leta 2019, leta 2021 pa je razpustil parlament in vladal z odloki. Leto dni kasneje je ljudstvo na ustavnem referendumu, sicer z le 30-odstotno udeležbo, potrdilo spremembo ustave, s katero je bil uveden predsedniški sistem, omejene pa so bile pristojnosti parlamenta. 

Tanzanijska policija je aretirala uradnike opozicijske Stranke za demokracijo in napredek ter okoli petsto mladih, ki so se nameravali udeležiti shoda za dan mladih. Med aretiranimi sta tudi Tundu Lissu, podpredsednik stranke, in generalni sekretar John Mnyika. Pred aretacijami je policija prepovedala shod v mestu Mbeya, ki ga je organiziral strankin podmladek, znan kot Bavicha, saj je bilo po mnenju policije načrtovano nasilje. Po napovedih Baviche bi se shoda udeležilo okoli deset tisoč mladih.  

V Beogradu so potekali protesti proti projektu Jadar avstralsko-britanskega podjetja Rio Tinto. Protestniki so zahtevali, da vlada sprejme zakon o prepovedi rudarjenja litija, in umik podjetja Rio Tinto iz države. Protestniki so se mobilizirali, saj je potekel 40-dnevni rok, ki so ga postavili vladi, da projekt Jadar prekliče. Po navedbah organizatorjev je protestiralo okoli 120 tisoč ljudi, policija poroča o številki 27 tisoč. Protestniki so zasedli železniški postaji Prokop in Novi Beograd, a jih je policija razgnala, tiste, ki se niso umaknili, so policisti aretirali. Srbsko sodišče je tri protestnike obsodilo na zaporno kazen, eden je dobil kazen 40 dni zapora, dva 30. Srbski predsednik Aleksandar Vučić je proteste označil za poskus rušenja oblasti in dejal, da so od ruskih varnostnih služb izvedeli, da se v Srbiji pripravljajo množični nemiri s ciljem državnega udara. Projekt Jadar je sicer znova zaživel julija, potem ko je ustavno sodišče presodilo, da je vlada prekoračila svoje pristojnosti s sprejetjem uredbe, s katero je zaradi množičnih protestov, ki so potekali leta 2021, začasno ustavila projekt. Vlada je nato sprejela uredbo, s katero je projekt ponovno zagnala. 

V Združenem kraljestvu se je na protirasističnih shodih v okoli petdesetih mestih po državi, med drugim v Londonu, Birminghamu, Belfastu, Cardiffu in Glasgowu, zbralo več tisoč ljudi. Shod je organizirala organizacija Stand up to racism pod sloganom Ustavimo skrajno desnico. Okoli pet tisoč protestnikov se je zbralo pred pisarnami skrajno desne stranke Reformiraj Združeno kraljestvo. Protesti so potekali proti islamofobnim izgredom, ki so izbruhnili zaradi dezinformacij o identiteti napadalca, ki je z nožem v Southportu ubil tri deklice. Po spletu so zakrožile informacije, da je storilec musliman in prosilec za azil. Policija je organizacijo skrajnodesničarkih islamofobnih protestov pripisala skrajnodesničarski Angleški obrambni ligi. Protestniki so napadali mošeje in hotele, v katerih bivajo prosilci za azil. 

V Palmi de Mallorci je okrog sto domačinov protestno zasedlo priljubljeno turistično plažo Playa de Palma. Domačini namreč nasprotujejo množičnemu turizmu, ki otežuje njihovo vsakdanje življenje in znatno draži življenjske stroške in stroške nepremičnin. Zaradi množičnega turizma že več mesecev protestirajo na Majorki in v drugih delih Španije, med najbolj množičnimi so protesti v Barceloni.