Palestinska oblast je začasno prepovedala delovanje katarski medijski hiši Al Džazira na območju okupiranega Zahodnega brega Palestine. Na ministrstvih za kulturo, notranje zadeve in za komunikacijo Palestinske oblasti odločitev upravičujejo s trditvijo, da Al Džazira objavlja hujskaška in zavajajoča poročila, ki napeljujejo k sporom, in da prepoved sledi pritožbi Sindikata palestinskih novinarjev nad pristranskim poročanjem medijske hiše. Končnega datuma začasne prepovedi ministri niso navedli. Palestinska oblast je prejšnji teden Al Džaziri že prepovedala poročanje iz begunskega taborišča Dženin zaradi njenega poročanja o racijah proti dženinskim odporniškim skupinam, ki so jih izvajale kolaborantske varnostne enote Palestinske oblasti v prvi polovici prejšnjega meseca. 

Izraelska vojska je v bombnem napadu na begunsko taborišče Al Mavasi ubila vsaj 12 Palestincev, med njimi direktorja policije v Gazi Husama Šahvana. Območje je sionistična vojska v prejšnjem letu razglasila za »humanitarno cono«, na podlagi česar je potem izdala ukaz za pregon prebivalcev in beguncev iz mesta Rafa na meji med Gazo in Egiptom. V bombardiranju mesta Dejr al Balah v osrednji Gazi je izraelska vojska ubila vsaj sedem ljudi in štiri v napadu na begunsko taborišče Šati na severu enklave. Skupno je v zadnjem dnevu izraelska genocidna vojska v Gazi ubila vsaj 50 ljudi. 

Izraelska vojska je medtem objavila prvo uradno poročilo o izgubah v genocidnem pohodu v Gazi, po katerem je v Gazi umrlo skoraj 900 izraelskih vojakov. 28 izraelskih vojakov se je ubilo samih. Gre za največje izgube izraelske vojske po vojni z Egiptom in Sirijo leta 1973. Na drugi strani je število ubitih Palestincev v Gazi od sedmega oktobra leta 2023 po konzervativnem štetju ministrstva za zdravje v Gazi nekaj več kot 45 tisoč. Na Zahodnem bregu je več deset izraelskih naseljencev vdrlo v palestinsko mesto Kifl Haris, kjer so v islamskih svetih krajih v mestu opravili talmudske molitve, še prej pa so vandalizirali več hiš in avtomobilov. Izživljanje nad palestinskimi meščani so naseljenci izvajali pod zaščito okupatorske vojske, ki je medtem za Palestince zaprla vhod v mesto.

Nekdanji izraelski obrambni minister Joav Galant je odstopil kot poslanec iz parlamenta. Z mesta ministra ga je v začetku novembra lani odstavil njegov strankarski kolega in izraelski predsednik vlade Benjamin Netanjahu, ko je med njima prišlo do razhajanj glede vodenja in izvajanja genocidnih pohodov v Gazi in Libanonu ter glede ukinitve oprostitve služenja vojaškega roka za skupnost ultraortodoksnih judov Haredim, čemur Netanjahu nasprotuje.

Izraelski vojaki so po poročanju Libanonske nacionalne tiskovne agencije požgali več hiš v mestu Ajtarun na jugu Libanona. Poleg tega je izraelska vojska bombardirala stanovanjske zgradbe v mestu Ajta Aš Šab, nakar so v mesto vdrle kopenske enote. Gre za kršitve premirja, ki ga je izraelska vlada po invaziji na Libanon konec novembra sklenila z libanonskim antisionističnim gibanjem Hezbolah. Po določitvah premirja se mora izraelska vojska čez manj kot en mesec umakniti iz okupiranih delov južnega Libanona. 

Kitajsko ministrstvo za trgovino je uvedlo prepoved dobave izdelkov dvojne uporabe 28 ameriškim orožarskim podjetjem. Deset izmed njih je uvrstilo na seznam nezanesljivih poslovnih partnerjev zaradi prodaje orožja Tajvanu. Med podjetji, ki so se znašla pod kitajskimi sankcijami, so Boeing Defence, Lockheed Martin, Raytheon in General Dynamics. Na ministrstvu pojasnjujejo, da je cilj ukrepa zagotavljanje nacionalne varnosti in izpolnjevanja obveznosti države glede neširjenja jedrskega orožja.

Iz bhopalskega urada za sanacijo po plinski nesreči vlade indijske zvezne države Madhya Pradesh so sporočili, da so dokončali prevoz več kot 300 ton strupenih odpadkov iz mesta Bhopal v mesto Pithampur, kjer nameravajo v največ devetih mesecih opraviti sežig. Prevoz sledi odločitvi višjega sodišča v Madhya Pradeshu, ki je ukazalo odstranitev odpadkov iz mesta v roku enega meseca. V Bhopalu je leta 1984 iz tovarne pesticidov ameriškega podjetja Union Carbid ušel strupen plin, kar je povzročilo smrt najmanj 3500 ljudi in zastrupitev več kot pol milijona prebivalcev. V naslednjih 40 letih je zaradi zdravstvenih težav po zastrupitvi skupno umrlo okrog 25 tisoč ljudi. Indijska zvezna agencija za nadzor nad onesnaževanjem je leta 2015 po poskusnem sežigu desetih ton strupenih odpadkov iz Bhopala potrdila, da bi bila raven izpustov načrtovanega sežiga v skladu z zakonskimi standardi. V okoljski organizaciji International Campaign for Justice in Bhopal načrtu nasprotujejo, saj bo po njihovi oceni sežig zgolj zastrupil okolje na drugi lokaciji.

Malezijska komisija za telekomunikacije in medije je kitajskima družbenima omrežjema WeChat in TikTok izdala dovoljenje za delovanje v državi. Komisija je sporočila še, da je postopek pridobivanja licence za platformo Telegram v zaključni fazi, za dovoljenje pa je zaprosilo tudi podjetje Meta, ki si lasti Facebook, Instagram in WhatsApp. Po zakonu o družbenih omrežjih, sprejetem konec julija lani, morajo platforme za družbena omrežja in aplikacije za sporočila z več kot osmimi milijoni uporabnikov v Maleziji pridobiti licenco za delovanje. Twitter za licenco ni zaprosil. V podjetju zatrjujejo, da ima platforma v Maleziji manj kot osem milijonov uporabnikov, kar komisija še preverja. Podjetje Google zaradi nestrinjanja z zakonom ni zaprosilo za licenco za Youtube, ki ima v Maleziji več kot 20 milijonov uporabnikov.

OFF sta pripravila vajenka Ajla in Matej.