OFF elektronskega glasovanja
Dogajanje v Gazi:
Izraelska vojska je čez vikend uradno začela kopensko invazijo Gaze, povečala je tudi število zračnih napadov. V 24 urah je po lastnih navedbah bombardirala okrog 600 tarč in ubila vodjo Hamasovih letalskih sil, Abuja Rakabo. Rakaba je bil po trditvah izraelske vojske odgovoren za upravljanje brezpilotnih letal, dronov, padalcev in zračne obrambe ter naj bi igral ključno vlogo pri vdoru na ozemlje pod nadzorom Izraela 7. oktobra. Premier Benjamin Netanjahu je dejal, da se je začela druga faza vojne s Hamasom. Na območje Gaze so izraelske sile vdrle predvsem s severa, ob obalnem pasu. Hamas je zatrdil, da na več lokacijah na severozahodu enklave potekajo spopadi med njegovimi borci in izraelsko vojsko. Izraelska vojska je ukazala prisilno evakuacijo bolnišnic v Gazi ter zbombardirala okolico bolnišnic Al Quds in Al Shifa.
Taktika izraelske vojske temelji na zračni premoči z namenom zmanjšanja ubitih izraelskih vojakov, ki na območje Gaze vdirajo po kopnem. Nekdanji namestnik poveljnika izraelske divizije v Gazi, Amir Avivi, je taktiko opisal, citiramo: »Ko se naši vojaki premikajo, to počnemo z masivno artilerijo, z 50 letali nad njihovimi glavami, ki uničijo karkoli se premakne.«
Po navedbah agencije Združenih narodov za palestinske begunce je več tisoč prebivalcev Gaze v soboto zdrvelo v skladišča in distribucijske centre za humanitarno pomoč v osrednjem in južnem delu okupiranega območja. Iz njih so odnesli moko, higienske pripomočke in druge osnovne potrebščine. Po besedah Thomasa Whita, direktorja agencije v Gazi, so ljudje prestrašeni, frustrirani in obupani. Humanitarne pomoči, katerih uvoz iz Egipta mora dovoliti Izrael, je premalo. Pred zadnjo uvedbo izraelske blokade je v Gazo na dan prihajalo okoli 500 tovornjakov s potrebščinami, od 21. oktobra pa jih je prispelo skupno največ 150. Humanitarne organizacije so še enkrat pozvale k prekinitvi ognja. Na območju okupirane Gaze sicer obnavljajo storitve fiksne in mobilne telefonije ter interneta, ko so se v petek zvečer popolnoma prekinile. V času izpada, ki je trajal od petka zvečer do nedelje zjutraj, je Izrael izvedel najobsežnejše bombardiranje doslej in Gazo z bombami spremenil v goreče mesto. Za izpad povezav je krivo izraelsko bombardiranje telekomunikacijske infrastrukture.
Izraelska vojska je sporočila, da je izvedla tudi letalske napade na vojaško infrastrukturo v Siriji in Libanonu. Kot razlog za napad so navedli zaskrbljenost, da se bo konflikt zaradi spopadov s Hamasom razširil tudi v druge države v regiji. Od začetka spopadov je bilo na libanonski strani meje z Izraelom ubitih najmanj 62 ljudi.
Izraelski finančni minister Bazalel Smotrich je dejal, da je zamrznil financiranje palestinskih oblasti na Zahodnem bregu zaradi njihove podpore napadov, ki jih je Hamas izvedel 7. oktobra. V pismu premierju Netanjahuju je sporočil, da je ministrstvu naročil prekinitev financiranja za mesec oktober. Izrael del davkov, katerim odšteje preskrbo z vodo in električno energijo, mesečno izplača palestinski oblasti, saj na Zahodnem bregu davke pobira namesto nje.
Dogajanje na tujem:
Ameriški sindikat delavcev avtomobilske industrije je dosegel začasni dogovor s podjetjem Stellantis, predhodno imenovanim Fiat Chrysler. Po tem, ko je sindikat že dosegel dogovor s podjetjem Ford, je razširil stavko proti zadnjemu od podjetij ameriške avtomobilske trojke General Motors. Okvirni dogovor vključuje 25-odstotno povišanje osnovnih plač do leta 2028, zaradi usklajevanja z inflacijo bo najvišja plača za 33 odstotkov zvišana na več kot 40 evrov na uro. Dogovor vključuje tudi ponovno odprtje montažne tovarne v Illinoisu, ki je bila februarja zaprta, brez dela pa je zato ostalo 1200 delavcev. Zvišanje plač v dogovoru je nižje od predlaganega 40-odstotnega, a je višje od 9-odstotnega, ki so ga prvotno predlagali delodajalci. Stellantisovi delavci so se po 44-dnevni stavki vrnili na delo, okvirni dogovor pa mora potrditi še članstvo sindikata.
Na kolumbijskih lokalnih volitvah so v večjih mestih slavili opozicijski kandidati in s tem prizadejali poraz levičarski koaliciji predsednika države, Gustava Petra. Petrov kandidat za župana prestolnice, Gustavo Bolivar, se je uvrstil na tretje mesto. Župan glavnega mesta Bogote je v Kolumbiji za predsednikom države med pomembnejšimi politiki. Tudi v drugih dveh največjih mestih, Madellinu in Caliju, so za župana izglasovali kandidata, ki sta kritika Petra.
Centralna volilna komisija Bolgarije je zadnji dan kampanje lokalnih volitev, torej v četrtek, ukinila možnost elektronskega glasovanja. Odločitev je utemeljila s poročilom Agencije za nacionalno varnost, da bi bilo lahko glasovanje ogroženo. Temu je sledil množičen protest v glavnem mestu Sofija. Protestniki so ukinitev elektronskega glasovanja razumeli kot prizadevanje nekaterih političnih strank, da bi s povečanjem deleža podkupljenih volivcev izboljšale svoje rezultate. Elektronskih glasovnic namreč ni mogoče razglasiti za neveljavne ali jih zamenjati s ponarejenimi glasovnicami. Štiri politične stranke so zatrdile, da obstaja tajno poročilo, ki manipulira s stroji za elektronsko glasovanje. Kamere na ministrstvu za elektronsko upravljanje so posnele namestnika ministra Mihaila Stoinova, ko naj bi posegal v proces generiranja kod za strojno glasovanje. Z volilne komisije so sicer sporočili, da do umika strojev za elektronsko glasovanje ni prišlo zaradi možnosti goljufij, temveč zato, ker ministrstvo za elektronsko upravljanje ni uspelo zagotoviti dokumenta, s katerim bi bila uporaba teh strojev na lokalnih volitvah dovoljena.
Suspendirana novica:
Nogometni menedžer Arthur Nikky Vuksan je priznal, da je nekdanjemu izvršnemu podpredsedniku pri zagrebškem nogometnem klubu Dinama, Zdravku Mamiću, pomagal pri pridobivanju denarja od prestopov igralcev. Vuksan se je sicer pogodil s hrvaškim uradom za preprečevanje korupcije Uskokom, kar pomeni, da mu ne bo treba prestati enoletne zaporne kazni v primeru, da v naslednjih petih letih ne stori novega kaznivega dejanja. Kazniva dejanja, ki jih obravnava obtožnica, naj bi se zgodila med letoma 2004 in 2015, ko je Mamić opravljal funkcijo izvršnega podpredsednika in člana uprave Dinama. Vuksan je priznal, da se je z Mamićem in drugimi pogajal ter sklepal pogodbe, na podlagi katerih so nekateri igralci neupravičeno dobili 50 odstotkov vrednosti transferjev, ki naj bi sicer pripadli Dinamu. Ta denar pa so si nato razdelili generalni direktor Dinama, Damir Vrbanović ter Sandro Stipančić in Igor Krota, lastnika tujih podjetij, preko katerih se je »črpal« denar iz nogometnega kluba. Mamića so pred petimi leti že spoznali za krivega davčne utaje, od tedaj pa se pred hrvaškimi organi pregona skriva v Bosni in Hercegovini.
Evropska unija:
Predstavniki držav članic Evropske unije so podprli načrte za porabo dobička, ustvarjenega z zamrznjenim ruskim premoženjem, za obnovo Ukrajine. Od okoli 288 milijard evrov ruskih deviznih rezerv, ki so jih države zamrznile v sklopu sankcij proti Rusiji, se večina, torej okoli 188 milijard evrov, nahaja v Evropski uniji. Ko ruski vrednostni papirji zapadejo in jih finančni posredniki ponovno vložijo, ustvarijo dobiček. Voditelji držav članic Unije so Evropsko komisijo pozvali k pripravi pravnega predloga za namenitev tega dobička Ukrajini. Temu nasprotuje Evropska centralna banka, ki trdi, da bi to lahko razburkalo finančne trge in oslabilo položaj evra kot rezervne valute.
Kljub temu da so države članice Evropske unije načelno podprle financiranje Ukrajine, pa nasprotujejo predlogu povečanega skupnega proračuna Unije do konca leta. Evropska komisija je junija države zaprosila za 66 milijard evrov dodatnih sredstev za kritje nepričakovane porabe. Blagajna Unije naj bi bila izčrpana zaradi številnih kriz, pandemije koronavirusa in vojne v Ukrajini. Države članice so komisijo pozvale k prerazporeditvi sredstev iz drugih virov.
Slovenski blok:
Vlada je sprejela podaljšanje nadzora na mejah s Hrvaško in Madžarsko, ki ju je prvotno uvedla za deset dni. Mejne kontrole bodo uvedene vsaj do 19. novembra z možnostjo ponovnega podaljšanja. Vlada je uvajanje in podaljšanje nadzora na notranjih mejah schengenskega območja utemeljila s povečano stopnjo teroristične ogroženosti v Evropi. Na uvedbo nadzora se je kritično odzval hrvaški premier Andrej Plenković, ki je dejal, da razume zaskrbljenost slovenske vlade, a po njegovem mnenju to ni način za preprečevanje terorističnih napadov in porasta ekstremizma.
Foto: Flickr
Uredniški izbor
Napovedi
Prikaži Komentarje
Komentiraj