Administracijo ameriškega predsednika Baracka Obame je včeraj na obisku v Londonu zastopal visoki predstavnik zunanjega ministrstva Philip Gordon, ki je tam dejal, da bo Velika Britanija vedno ključna ameriška zaveznica, vendar je dodal, da Združene države razvijajo vse pomembnejši odnos z Evropsko unijo kot institucijo, ta pa da ima vse pomembnejši glas v svetu. Besede se seveda nanašajo na možnost referenduma v Veliki Britaniji, s katerim bi državljani glasovali o nadaljnjem članstvu v Evropski uniji. Interese Združenih držav Amerike proti referendumu je Gordon ubesedil z naslednjimi besedami, navajamo: „Pozdravljamo navzven usmerjeno Evropsko unijo, v kateri je tudi Velika Britanija, referendumi pa pogosto obrnejo države navznoter,“ konec navedka. Britanski premier David Cameron se sooča s pritiski, naj enkrat v prihodnosti razpiše referendum o bodočnosti Velike Britanije v Evropski uniji. Cameron sicer trdi, da želi ostati v Uniji, vendar  pravi, da je treba na novo definirati odnos med Londonom in Brusljem, o čemer pa bi se bilo treba zjasniti skozi referendum.

O drugih ameriških interesih in še o čem poroča naša stalna dopisnica iz Združenih držav Amerike, Lidija Poljaček:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje

Nadzorne kamere so v preteklosti inštalirali v javni prostor predvsem, takšno je vsaj večinsko prepričanje, za preprečevanje kriminalnih dejanj. Seveda so nadzorne kamere primerne tudi za druge stvari, en potencial so začeli izkoriščati v Južni Koreji. Nadzorne voajerske kamere bodo namreč uporabljali za preprečevanje samomorov. Nameščene bodo na mostovih čez reko Han v prestolnici Seul in z njihovo pomočjo se namerava zaznavati potencialne samomorilce. Južna Koreja velja za državo z najvišjo stopnjo samomorov med razvitejšimi državami s 33,5 samomora na 100.000 prebivalcev. Oblasti so sicer že doslej poskušale zmanjšati število samomorilcev, predvsem s postavljanjem znakov z napisi  kot, citiramo: "Najboljši del življenja šele prihaja". Na sredino mostu Mapo so postavili tudi kip starejšega človeka, ki spodbuja zaskrbljenega mlajšega sodržavljana. O vzrokih spet nič.

Jutri začne delovati novoustanovljeni Evropski center za kibernetsko kriminaliteto, ki je bil ustanovljen v Haagu na Nizozemskem v okviru Evropskega policijskega urada - Europola, je sporočila Evropska komisija. Center se bo, kot sporočajo iz komisije, osredotočal predvsem na nezakonite spletne dejavnosti, ki jih izvajajo organizirane kriminalne združbe. Še posebej bo pozoren na napade na elektronsko bančništvo in druge spletne finančne dejavnosti, na izkoriščanje otrok na spletu in na tista kazniva dejanja, ki vplivajo na kritično infrastrukturo in informacijske sisteme v Evropski uniji. Center bo imel tudi oddelek za raziskave in razvoj, znotraj katerega se bo med drugim oblikovalo ocene ogroženosti, vključno z analizami trendov, napovedmi in zgodnjimi opozorili. Vključeval pa bo tudi strokovno podporo osebju kazenskega pregona, sodnikov in tožilcev. Evropska komisarka za notranje zadeve Cecilia Malmström je ob tej priložnosti dejala, da bo omenjeni center močno okrepil zmožnost Evropske unije za boj proti kibernetskemu kriminalu ter varoval svobodo, odprtost in varnost interneta.

V ospredju medijskega dogajanja ni zgolj slovenska Protikorupcijska komisija, ampak tudi analogna poljska institucija. Ta zaenkrat še iz povsem drugih razlogov. Poljski urad za boj proti korupciji je namreč deležen resnih obtožb, da je pri preiskavi nekega zdravnika kardiologa presegel svoja pooblastila, ki so sicer zelo široka. Da bi dobil dokaze o koruptnosti zdravnika, naj bi nekega 81-letnega upokojenca večkrat zasliševali na njemu neznanem kraju in mu grozili z 48-urnim priporom, v kolikor osumljenemu zdravniku ne bo izročil darila, s katerim bi ga dobili pri sprejemanju podkupnine. Neprimernost metode je kritiziral tudi sodnik, ki je zdravnika sicer obsodil na leto pogojne zaporne kazni, in dejal, da bi se jo dalo primerjati s stalinističnimi metodami iz 40. in 50. let prejšnjega stoletja. Po razkritju spornih metod urada so se že pojavile zahteve po ukinitvi te institucije, ki ima dejansko pooblastila, kakršna običajno veljajo za tajne službe. Urad so sicer ustanovili leta 2006, v obdobju vladavine desne stranke Zakon in pravičnost.  

Da je digitalni svet vse bolj pomemben, dokazuje tudi številka 100 milijard dolarjev. To je namreč cifra, ki jo je letos prvič preseglo internetno in mobilno oglaševanje. Po ocenah ameriške analitske hiše Emarketer se bo tovrstno reklamiranje letos okrepilo še za dodatnih 15,1 odstotka, na 118,4 milijarde dolarjev. Ob tem napovedujejo, da bo v prihodnosti neanalogno oglaševanje eksponentno naraščalo. Po podatkih omenjene analitske hiše je najvišji delež pri digitalnem oglaševanju z 39 odstotki prispevala Severna Amerika, sledi ji Zahodna Evropa.

Vsi, ki ste z zaskrbljenostjo pričakovali rezultate glasovanja sveta stranke o zaupnici predsedniku Slovenske demokratske stranke Janezu Janši, ste že pomirjeni. Za slabše obveščene ponovimo, da je čelnika na tajnem glasovanju podprlo 98,6 odstotka prisotnih članov sveta oziroma 281 članov, štirim članom pa je bilo »dovoljeno« vzdržati se glasovanja. Glasovanje o zaupnici je po objavi obremenjujočega poročila Komisije za preprečevanje korupcije predlagal Janša sam, njegovo interpretacijo poročila komisije pa so podprli tudi strankarski sotovariši. Predsednik sveta stranke France Cukjati je tako dejal, da so vsi prisotni ugotavljali, » da gre za politikantski konstrukt, ki je osnovan na zelo čudnih predpostavkah.« Cukjati dodaja, da v stranki nameravajo sprožiti tudi ustavno presojo protikorupcijske zakonodaje, ker naj ta ne bi predvidevala zagovora obdolžene stranke.

Glede na to, da so predstavniki nekaterih koalicijskih strank Janšo po objavi poročila pozvali k odstopu, so na svetu Slovenske demokratske stranke govorili tudi o možnih scenarijih v primeru razpada koalicije. Tudi v tem primeru so bili člani sveta soglasni, za stranko tako tehnična vlada ne pride v poštev. Po Janševih besedah je tako možna ali vlada neke druge politične barve ali pa predčasne volitve. V obeh primerih bi morali po njegovih besedah vsi vpleteni prevzeti politično odgovornost, saj naj bi obstajala nevarnost ponovnega padanja bonitetnih ocen.

Društvo slovenskih pisateljev se je aktivno vključilo v aktivnejše državljansko vrenje, ki se zadnje mesece poraja v Sloveniji. V tem kontekstu se ob šesti večerni v prostorih Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani začenja cikel javnih debat, ki ga organizirajo člani omenjenega društva. Na prvi bo tema ustava in ustavne spremembe. Več o dogodku in naslednjih debatah nam je povedal pesnik, dramatik in prevajalec Ivo Svetina:

Izjava je dostopna v posnetku oddaje