Odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja je v poročilu o stanju psihiatričnih bolnišnic in o ravnanju grških oblasti z migranti zbrala nove dokaze o fizičnem nasilju nad nastanjenimi migranti. Poročilo, napisano ob obisku grških psihiatričnih in migracijskih nastanitvenih centrih aprila lani, opozarja na nekatere sporne prakse v tamkajšnjih zaporskih psihiatričnih bolnišnicah, kot je denimo spremstvo oboroženih varnostnikov. Prav tako je ugotovilo pomanjkanje zdravniške oskrbe, oskrbe z vodo in hrano v begunskih taboriščih ob turški meji, v Atenah in na Egejskem morju. Migranti so bili v centrih za pridržanje nastanjeni dlje, kot je zakonsko dovoljeno. Pogoste prakse so prenapolnjenost prostorov, med katerimi je po ugotovitvah odbora prednjačil pridržalni center mesta Filakijo na severnovzhodnem delu Grčije, kjer je bilo 95 ljudi nastanjenih v eni sobi, kar je pomenilo en kvadratni meter prostora na osebo.

V poročilu odbor prav tako navaja dodatne obtožbe o telesnem nasilju nad migranti, ki ga je zagrešila policija, predvsem v kampu Morija na otoku Lezbos. Telesno nasilje je po pričevanjih spremljalo tudi migrante, ki jih je grška policija prijela in nezakonito vrnila čez mejno reko Evros. Zaradi nezakonitega vračanja oziroma tako imenovanih pushbackov odbor ugotavlja, da ti ljudje niso bili zadostno zaščiteni pred grožnjo vračanja v državo, v kateri bi lahko bili preganjane. Več o tako imenovanih pushbackih pojasni Sebastian Rietz, član komisije, ki je poročilo pripravila:

Izjava

Od evropskih k čezatlantskim trdnjavam Združenih držav Amerike. 16 zveznih držav s Kalifornijo na čelu je vložilo tožbo zoper ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Tožba je uperjena v razglasitev izrednega stanja, s katerim skuša Trump pridobiti dodatnih 5,3 milijard evrov za financiranje gradnje zidu na meji z Mehiko, kljub temu da je kongres že odobril milijardo in pol vredno finančno injekcijo. V nasprotju z evropskimi državami v ZDA proračun sestavi zakonodajalec oziroma kongres, ki je po mnenju držav tožilk primarna avtoriteta za razdeljevanje državnih sredstev. Poleg okoljevarstvene organizacije so pretekli petek prvi vložili tožbo trije posestniki zemljišč v zvezni državi Teksas, saj naj bi gradnja zidu posegala v njihove lastninske pravice.

Brazilski predsednik Jair Bolsonaro je razrešil Gustava Bebianna z ministrskega mesta. Generalni sekretar Socialno-liberalne stranke je bil tudi svetovalec v predsedniški kampanji zdajšnjega predsednika. Razrešitev prihaja po poročanju brazilskih časopisov, ki so s prstom kazali na vlogo Bebianna pri strankinem kandidiranju lažnih kandidatov na volitvah, kar naj bi služilo pridobivanju javnega denarja. Njegov ministrski položaj bo prevzel upokojeni general Floriano Peixoto. Z njegovim imenovanjem bo izmed 22 ministrskih položajev Bolsonarove vlade osem ministrov iz vojaških vrst.

Kot je poročal novičarski spletni medij Axios, se je prejšnji september ob zasedanju Združenih narodov v New Yorku izraelski premier Benjamin Netanjahu sestal z maroškim zunanjim ministrom Nassrom Bourito. Po navedbah spletnega medija sta se pogovarjala o obnovi diplomatskih vezi in ukrepih zoper Iran v regiji. Spomnimo, da Maroko ni imel diplomatskih stikov z Iranom od druge Intifade oziroma palestinske vstaje zoper Izrael leta 2000. Maroko je maja prav tako prekinil vezi z Iranom zaradi iranske podpore gibanju Polisario Front, ki se zazvzema za neodvisnost Zahodne Sahare, ki je Maroko ne priznava. Spomnimo, da se je Netanjahu nedavno mudil tudi v Čadu, s katerim naj bi obnovil diplomatske vezi, prav tako pa je na konferenci v Liberiji leta 2017 naznanil izboljšanje stikov z afriškimi državami kot prednostno nalogo.

Na univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani so odprli enoto za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo, ki zaradi pomanjkanja pedopsihiatričnega kadra doslej ni delovala. Kljub javnim razpisom jim dodatnega kadra ni uspelo dobiti, kot je pojasnil generalni direktor ljubljanske psihiatrične klinike Bojan Zalar, pa bodo kadrovsko stisko reševali s specializanti. Na zaprtem oddelku bodo prav tako zdravili mladostnike s psihotično motnjo. Spomnimo, da je varuhinja človekovih pravic v odhodu Vlasta Nussdorfer opozarjala na nujnost odprtja ločenega oddelka. Omenimo tudi, da se je v letih med 2008 in 2015 število obiskov otrok zaradi duševnih in vedenjskih motenj na primarni ravni povečalo za 26 odstotkov, na sekundarni pa za 70 odstotkov.

Upravni odbor evropskega azilnega urada, oziroma krajše EASO, je za svojo novo direktorico izbral slovensko predstavnico Nino Gregori. Zdajšnja direktorica direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo je na čelu organa, pristojnega za izvajanje politik na področju migracij, integracij in mednarodne zaščite. Slovenija, ki je med državami Evropske unije s proporcionalno najmanjšim številom podeljenih statusov mednarodne zaščite, je leta 2018 priznala mednarodno zaščito 100 ljudem. Nevladne organizacije so urad kritizirale zaradi sistematičnega zavračanja prošenj afganistanskih prosilcev, leta 2016 pa je v rekordno počasnem delovanju in posledičnem ustvarjanju večje negotovosti prosilcev obravnaval povprečno le prošnjo in pol na mesec.

EASO je sicer agencija, katere namen je usklajevanje sodelovanja migracijskih politik med državami članicami in zagotavljanje tehnične in operativne podpore. Pred imenovanjem Nino Gregori čaka še zaslišanje pred Evropskim parlamentom. Ta bo izdal mnenje, na podlagi katerega bo upravni odbor dotične agencije tudi uradno imenoval izvršnega direktorja.