Argentina je zaprosila za pospešitev nekaj več kot 42 milijard evrov vrednega posojila Mednarodnega denarnega sklada. Južnoameriška država z bogatimi izkušnjami s finančnimi krizami se je za pomoč sklada dogovorila julija, sedaj pa je tamkajšnji predsednik Mauricio Macri zaprosil, da se program močno pospeši, saj brez tega država ne bo morala poravnati svojih dolarskih posojil. Vir argentinskih težav je padanje vrednosti argentinskega pesosa in zadolženost v ameriških dolarjih. Ti zunanji dolgovi so za državo, ki pobira davke v pesosih, dolgove pa plačuje v dolarjih, postali veliko dražji, možnost bankrota pa nato spet pospešuje padanje pesa. Macri sedaj upa, da bo kredit IMF-a omogočil Argentini, da uide tej spirali. IMF v zameno za pomoč zahteva varčevanje, ki naj bi zmanjšalo visoko 30-odstotno inflacijo.

Ostajamo pri zadolževanju v ameriških dolarjih. Ena glavnih atrakcij takšnega dolga je, da o sporu s temi vrednostnimi papirji odločajo ameriška sodišča, natančneje tisto na Manhattnu. To je včeraj zavrnilo tožbo dveh pokojninskih skladov, zaposlenih v jeklarski industriji, ki so skupino mednarodnih bank obsodili manipulacije s cenami obveznic. Tožba se je nanašala na različne dolarske obveznice, ki imajo skupno vrednost devet bilijonov dolarjev v desetletnem obdobju med letoma 2005 in 2015. Isto sodišče je pred meseci sicer odobrilo izvensodno poravnavo v podobnem primeru, v katerem je Deutsche Bank plačala 40 milijonov evrov odškodnine ameriški vladi zaradi manipulacije njenih obveznic.

Še ostajamo v ekonomskih vodah. Poročilo indijske centralne banke razkriva, da je odločitev vlade, da iz obtoka umakne najvrednejše bankovce za 500 in 1000 rupij, povzročila zmanjšanje gospodarstva za nekaj manj kot en odstotek in izgubo okoli milijona in pol delovnih mest. Novembra leta 2016 je indijski Narendra Modi v televizijskem nagovoru povedal, da omenjeni bankovci čez štiri ure ne bodo več legalno plačilno sredstvo. Namen tega ukrepa je bil uradno boj proti črni ekonomiji in neplačevanju davkov, a je namesto tega povzročil hudo denarno krizo, ki je prizadela predvsem spodnje sloje prebivalstva, ki nimajo bančnih računov in uporabljajo zgolj gotovino. Poročilo centralne banke je pokazalo, da je obseg črne ekonomije precej manjši od vladnih ocen, škoda za neformalno ekonomijo, od katere živi velik del revnejših, pa je bil večji od pričakovanega.

Ruski predsednik Vladimir Putin je v televizijskem nagovoru nekoliko popustil pri predlagani reformi pokojninskega sistema. Upokojitvena starost za ženske bo tako s 55 zvišana na 60 let, in ne na 63, kot je bilo sprva predlagano. Dvig starosti za moške s 60 na 65 let ostaja nespremenjen, Putin pa je obljubil tudi dodatno zakonodajo, ki bi otežila odpuščanje delavcev, ki se približujejo upokojitveni starosti. Pokojninska reforma se je izkazala za enega največjih političnih izzivov za Putina. V javnomnenjskih raziskavah dvigu upokojitvene starosti nasprotuje kar 90 odstotkov vprašanih, organiziranih pa je bilo tudi več množičnih protestov. Revščina starejših je eden največjih socialnih problemov v Rusiji, povprečna državna pokojnina znaša zgolj 13342 rubljev ali okoli 170 evrov.

Selimo se na Kosovo. Predsednik Hashim Thaci, predsednik parlamenta Kadri Veseli in premier Ramush Haradinaj so zjutraj imeli izreden sestanek o ideji izmenjave teritorija s Srbijo, za kar je slednji rekel, da so se zmenili, da bodo pristali na to. Izmenjava je v zadnjem obdobju pogosta tema pogovorov med Thacijem in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem v okviru tako imenovanega bruseljskega dialoga. Thaci je bil sicer odprt za zamenjavo teritorijev, a se je izkazalo, da nima podpore svojih koalicijskih partnerjev, ideji pa nasprotujejo tudi vse opozicijske stranke.

Ostajamo na relaciji Priština-Bruselj. Odbor evropskega parlamenta za državljanske pravice, pravosodje in notranje zadeve je podprl ukinitev vizumskega režima za državljane Kosova, ki želijo potovati v države Evropske unije. O liberalizaciji potovanj morata glasovati še Evropski svet in parlament, a vsaj slednji bo najverjetneje sledil mnenju odbora. Že julija je Evropska komisija povedala, da Kosovo izpolnjuje pogoje za ukinitev vizumskih omejitev.

V državnem zboru imajo še naprej natrpan urnik. Včeraj so izglasovali še zadnjega podpredsednika. Tini Heferle iz LMŠ in Jožetu Tanku iz SDS se je pridružil še Branko Simonovič iz DeSUS-a. To pomeni, da je brez vodstvenega položaja v parlamentu ostala SMC. Simonovič je bil pred poslansko funkcijo dvajset let direktor hotela Delfin v Izoli, štiri leta pa je bil tudi izolski podžupan. Predstavitev ministrov po potekala prihodnji teden od torka do četrtka. Danes je na Brdu pri Kranju potekala tudi zadnja seja Cerarjeve vlade.

Tožilstvo je zaradi spornih dodatkov za pripravljenost na Ekonomski fakulteti vložilo obtožnico zoper četverico vodilnih na fakulteti. Med obtoženimi sta tudi nekdanji dekan in kasneje finančni minister Dušan Mramor in zdajšnja dekanja Metka Tekavčič. Na Ekonomski fakulteti se na obtožnico niso odzvali, Mramor pa je povedal, da ta sicer še ni pravnomočna, ko pa bo, se bo nanjo pritožil. Zagrožena kazen očitanih dejanj je zaporna kazen od treh mesecev do pet let.