OFF generala Soleimanija

OFF generala Soleimanija

Aktualno-politična novica
3. 1. 2020 - 15.00
 / OFF

Največji protesti po padcu Sadama Huseina
 / 8. 11. 2019
Iranski general Kasem Solejmani, poveljnik revolucionarne garde al Kuds, je bil skupaj s še šestimi soborci danes ubit v napadu ameriškega brezpilotnega letala v bližini bagdadskega letališča. Iz Pentagona so sporočili, da je direkten ukaz za napad dal predsednik ZDA Donald Trump. 62-letni general je sicer odigral ključno vlogo v boju proti Islamski državi v Iraku in Siriji, kjer je organiziral, poveljeval in rekrutiral šiitske milice. Bil je eden najpomembnejših operativcev na Bližnjem vzhodu in zaslužen za okrepitev iranskega vpliva v širši regiji. Poleg njega je v bombnem napadu umrl tudi poveljnik iraške šiitske milice Sile za mobilizacijo ljudstva Abu Mahdi al Muhandis. Iranski zunanji minister Mohamad Džavad Zarif je umor generala označil za mednarodni terorizem in bedasto stopnjevanje napetosti med državama, Donald Trump, ki mu te napetosti pred prihajajočimi volitvami koristijo, pa je zgolj tvitnil sliko ameriške zastave - v izjemno slabi resoluciji. Več o ozadju napada in možnih posledicah v Kultivatorju ob 17-ih.

Kaj pomeni sodelovanje Turkov in libijske vlade narodne enotnosti?
 / 20. 12. 2019
Turški parlament je včeraj izglasoval napotitev vojske v Libijo in s tem aktivno vključitev Turčije v drugo libijsko državljansko vojno na strani vlade narodne enotnosti Fajeza al Saradža. O datumu napotitve in številu enot bo odločal turški predsednik Recep Tayyip Erdogan. V Libiji sicer že več kot pet let poteka državljanska vojna, v zadnjem času pa se je močno okrepil general Kalifa Haftar, čigar sile oblegajo vlado v Tripoliju in tako ogrožajo turške interese v regiji, ki jih je do sedaj varovala bolj posredno, in sicer tako, da je omenjeno tripolijsko vlado zalagala z orožjem.

jesen je prinesla zamrznitev evropskih sankcij proti Belorusiji in otoplitev odnosov.
 / 16. 10. 2015
Izpusti toplogrednih plinov pa se bodo bržkone zmanjšali v Belorusiji. Odnosi med Belorusijo in njeno manj belo sosedo so se namreč dobesedno ohladili. Državi se nista uspeli dogovoriti glede odkupa ruske nafte, zaradi česar je Rusija zaprla dotok, beloruske rafinerije pa obratujejo na minimumu. Prek Belorusije sicer poteka eden od tokov ruske nafte, ki ogreva Evropo. Rusija zagotavlja, da spor med državama ne bo vplival na dotok nafte v Evropo, a razlogi za zaskrbljenost ostajajo. 

A Evropa si bo kmalu lahko oddahnila. Predstavniki Grčije, Cipra in Izraela so v Atenah podpisali pogodbo za gradnjo 1900 kilometrov dolgega podvodnega plinovoda, po katerem bo v Evropo pritekal zemeljski plin z Bližnjega vzhoda. Plinovod naj bi Evropski uniji zagotovil tudi do 10 odstotkov zemeljskega plina in jo nekoliko razbremenil energetske odvisnosti od Rusije. Gradnja pa ni vznejevoljila le slednje, temveč še zlasti Turčijo, ki ima svoje energetske ambicije v vzhodnem Sredozemlju. 

Borci za liberalno demokracijo v Hongkongu so skazili načrte za oživitev poslopja nekdanje politične šole v Kumrovcu. Potem ko se je lansko leto kitajska nepremičninska družba Zhongya kot edina ponudnica prijavila na javni razpis in ponudila skoraj dva milijona evrov za nekdanjo politično šolo v Kumrovcu, je hrvaško ministrstvo za državno premoženje sporočilo, da celotnega nakazila kljub poteku roka ni prejelo. Ministrstvo je družbi sicer dvakrat podaljšalo rok za plačilo celotnega zneska, ki pa ga družba, kot pravi sama, zaradi zaostritev razmer v Hongkongu ni mogla plačati. Hrvaška bo del prejetega zneska obdržala in še naprej skušala prodati poslopje nekdanje Titove politične šole, ki so jo odprli leta 1974, od začetka devetdesetih let pa žalostno propada. Kitajski investitorji so sicer načrtovali, da bodo iz 6000 kvadratnih metrov velike stavbe naredili turistično-rekreacijski center.

Referendum o preimenovanju Makedonije
 / 1. 10. 2018
Selimo se na skrajni jug naše nekdanje skupne države, kjer je odstopil premier Zoran Zaev. Socialdemokrat, ki je na čelo države stopil leta 2017, je svoj odstop in predčasne volitve napovedoval že oktobra, razlog zanj pa je odločitev Evropske unije, da z Makedonijo ne bo začela pristopnih pogajanj. Predsednik Stevo Pendarovski je notranjega ministra Oliverja Spasovskega tako že imenoval za novega premierja tehnične vlade, ki bo državo vodila do aprilskih predčasnih volitev. O novem premierju bo sicer danes odločal še makedonski parlament. 

Amazon ni zaveznik amazonskega pragozda. Lastnik podjetja in najbogatejši človek na svetu Jeff Bezos je sicer zagotovil, da bo Amazon leta 2040 deloval brez ogljičnega odtisa, a zavzemanje za okolje je privilegij, rezerviran zgolj za kapitalista. Skupina Amazonovih delavcev za podnebno pravičnost je namreč sporočila, da jim Amazon grozi s prenehanjem zaposlitve. Če bodo odpuščeni, ne bodo imeli več privilegija prebivati v zavetišču za brezdomce, ki ga je filantrop Bezos odprl za svoje uslužbence, katerih mezda ne zadošča niti za najem sobe.

Kako je odletel tretji minister Šarčeve vlade
 / 1. 3. 2019
Jure Leben, nekdanji minister za okolje, bo morda postal svetovalec premierja Marjana Šarca za podnebne spremembe. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da o tem potekajo pogovori. Leben je sicer z ministrske funkcije odstopil marca 2018 zaradi afere, ki jo je sprožila preplačana maketa za drugi tir. Po odstopu je Leben izstopil iz Stranke modernega centra, sedaj pa sodeluje s poslovnežem Jocom Pečečnikom pri projektu Bežigrajski športni park, ki predvideva nadomestitev Plečnikovega stadiona s športnim centrom. 

 

facebook twitter rss

 

Vam je bilo všeč, kar ste prebrali? Če bi radi spodbudili in podprli še več takih vsebin, potem kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentarji

kje pa je kulti?

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.