Katarski premier Mohamed Al Tani je sporočil, da sta palestinsko odporniško gibanje Hamas in sionistična tvorba Izrael dosegla dogovor o prekinitvi ognja v Gazi. Sprejetje dogovora so potrdili v Hamasu, kot tudi bodoči predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump in odhajajoči predsednik Joe Biden, ki sta si oba pripisala zasluge. Medtem je izraelski premier Benjamin Netanjahu preložil sejo vlade, ki bi morala danes zjutraj ratificirati dogovor. Finančni minister Bezalel Smotrič je pred tem zagrozil, da bo njegova Stranka verskega sionizma izstopila iz koalicije v primeru ratifikacije prekinitve ognja. Dogovor, ki je sestavljen iz treh faz, predvidoma stopi v veljavo to nedeljo, vse tri faze pa bi se zvrstile v treh mesecih. Prva šesttedenska faza predvideva izpustitev 33 izraelskih talcev in več kot tisoč palestinskih zapornikov iz izraelskih zaporov ter nepopolni umik izraelske vojske iz Gaze. Hkrati z izmenjavo zapornikov in talcev se morajo izraelski vojaki umakniti iz notranjih predelov enklave v 700-metrski pas ob meji z ozemljem pod nadzorom Izraela. Dogovor določa, da mora izraelska vojska prebivalstvu omogočiti vrnitev na sever enklave. V koridorju ob meji med Gazo in Egiptom lahko izraelski vojaki ostanejo 50 dni, mejni prehod Rafa pa morajo odpreti po enem tednu. Izraelska vojska mora dovoliti vstop okrog 600 tovornjakov humanitarne pomoči dnevno. Podrobnosti o drugi in tretji fazi ostajajo nedorečene, saj bodo pogajanja potekala med prvo fazo. Okvirni dogovor v drugo fazo uvršča izpustitev vseh preostalih Hamasovih talcev in vojnih ujetnikov v zameno za izpustitev dodatnih palestinskih zapornikov. V tretji fazi bi Hamas izraelski strani oddal še trupla umrlih talcev in prejel tri- ali petleten načrt obnove Gaze. Dogovora o financiranju obnove in o upravi Gaze po dokončnem umiku izraelske vojske še ni. 

Izraelska vojska se je namenila čim bolj izkoristiti čas pred uveljavitvijo dogovora in povečala intenzivnost napadov v Gazi, kjer je v zadnjem dnevu ubila okrog 80 ljudi. V petnajstih mesecih genocidnega pohoda je izraelska genocidna vojska po konservativnem štetju ministrstva za zdravstvo v Gazi ubila vsaj nekaj več kot 46 tisoč ljudi in jih več kot 100 tisoč ranila. Okrog 90 odstotkov prebivalstva enklave je razseljenega. Več kot 100 tisoč ljudi je iz Gaze pobegnilo. Gaza je tako izgubila vsaj šest odstotkov prebivalcev.

Po navedbah palestinskega informacijskega centra je v okupiranem palestinskem mestu Dženin na Zahodnem bregu potekala splošna stavka v znak žalovanja za žrtve izraelskega bombardiranja begunskega taborišča v mestu Dženin. Tam je izraelska vojska predvčerajšnjim v napadu z dronom ubila šest Palestincev. Nekaj ur pred napadom so iz Palestinskega džihada sporočili, da so sprožili nacionalno pobudo za končanje operacije kolaborantskih varnostnih enot Palestinske oblasti proti odporniškim skupinam v begunskem taborišču. Racije proti odporniškim Dženinskim brigadam kolaborantske enote izvajajo od začetka prejšnjega meseca, v bojih pa je umrlo več kot deset ljudi.

Kosovski minister za notranje zadeve Xhelal Sveçla je sporočil, da je kosovska policija zaprla več vzporednih srbskih institucij v desetih različnih občinah. Dejal je, da so zaprli paralelne srbske občine v Ljipljanu, Obiliću, Prištini, Kosovu Polju, Vučitrnu, Novom Brdu, Kamenici, Orahovcu, Srbici in druge vzporedne institucije, ki so delovale na področju teh občin, med njimi tako imenovane začasne organe srbske vlade, urade Pošte Srbije, centre za socialno delo in finančno upravo. Sveçla je še dodal, da ne bodo dovolili paralelnih in kriminalnih dejavnosti Srbije, ki bi ogrožala ustavo in pravni red Kosova. Srbski zunanji minister Marko Djurić je zaprtje paralelnih srbskih institucij na Kosovu obsodil kot »nevarno eskalacijo in očiten poskus spodkopavanja kolektivnih pravic in identitete Srbov na Kosovu«.

Grški parlament je izglasoval prekinitev državnega financiranja skrajnodesničarske stranke Špartanci, naslednice neofašistične organizacije Zlata zora, ki se bo v začetku februarja soočila s preiskavo volilne komisije glede zakonitosti njene udeležbe na volitvah. Stranka se je v parlament z dvanajstimi poslanskimi sedeži prvič prebila junija leta 2023, vendar je njihovo politično dejavnost omejilo vrhovno sodišče, ko jim je aprila prejšnjega leta prepovedalo sodelovanje na evropskih volitvah in sprožilo kazenski postopek proti enajstim poslancem zaradi domnevne goljufije na parlamentarnih volitvah. Med poslanci Špartancev so nekdanji člani od leta 2020 prepovedane Zlate zore, podpora prej obskurni stranki Špartancev pa je narasla tik pred volitvami leta 2023, ko je svoje podpornike h glasovanju zanje pozval nekdanji vodilni predstavnik Zlate zore Ilias Kasidiaris [ilíjas kasidjáris], ki je po mnenju vrhovnega sodišča de facto voditelj Špartancev.

Na osrednjem seulskem okrožnem sodišču se je začelo sojenje nekdanjemu obrambnemu ministru Gim Yonghyeonu, ki je obtožen upora in zlorabe oblasti zaradi sodelovanja pri poskusu državnega udara predsednika Yun Seokyeola z razglasitvijo vojnega stanja v začetku prejšnjega meseca. Nekdanjega obrambnega ministra je policija priprla kmalu po nekajurni uvedbi vojnega stanja, Gim pa je po nekaj dneh pripora poskusil narediti samomor. Tožilci Gima med drugim obtožujejo, da je v parlament napotil vojake, da bi preprečil parlamentarno glasovanje za razveljavitev vojnega stanja in ukazal racijo v prostorih nacionalne volilne komisije ter zaseg njenih serverjev. Poleg tega tožilci sumijo, da je Gim poveljniku vojaške protiobveščevalne službe Yeo In-hyeongu  ukazal aretacije deset pomembnih političnih osebnosti, med njimi predsednika parlamenta U Wonsika, voditelja opozicijske Demokratske stranke I Jae-myeonga, ter takratnega vodjo vladajoče stranke Ljudska moč Han Donghuna, ki je po Yunovem poskusu državnega udara odstopil in na drugem glasovanju v parlamentu podprl nezaupnico predsedniku.

Nemška vlada je odobrila vojaški načrt, da v primerih, ko oceni, da so ogrožena življenja ali objekti, sestreli drone, ki ilegalno letijo v bližini kritične infrastrukture. Predlog mora potrditi še parlament. V začetku tega tedna je bavarska deželna kriminalistična policija sprožila preiskavo desetih nepojasnjenih preletov dronov in helikopterjev nad nemškim vojaškim letališčem na Bavarskem. Sumijo vpletenost ruskih vohunov, ki pridobivajo informacije o vojaški infrastrukturi Nemčije. Preiskavo je prevzelo münchensko generalno državno tožilstvo. O tovrstnih preletih na Bavarskem so poročali že decembra lani.

Bolgarski parlament je potrdil novo vlado konzervativne stranke Gerb, ki jo vodi stari premier Bojko Borisov. Vlado bo vodil strankarski kolega Borisova in nekdanji predsednik parlamenta Rosen Željazkov. Za novo vlado je glasovalo 125 poslancev v 240-članskem parlamentu. Koalicijska pogajanja so trajala vse od konca oktobra prejšnjega leta, ko je na parlamentarnih volitvah četrtino glasov osvojil Gerb. Potem ko so propadla pogajanja z liberalno stranko Nadaljujemo s spremembam, je Gerb koalicijo sklenil z Bolgarsko socialistično stranko in stranko Obstaja tak narod televizijskega voditelja Stanislava Trifonova. Skupaj tem strankam pripada 107 od 240 poslanskih stolčkov, manjkajoče glasove za večino je sedaj zagotovila stranka turške manjšine Demokracija, pravice in svoboščine. Bolgarski volivci so se v zadnjih štirih letih na volitve podali sedemkrat.

OFF sta pripravili vajenki Vasilisa in Ajla, mentoriral je Matej.