OFF gorskega miru

OFF gorskega miru

Aktualno-politična novica
10. 11. 2020 - 15.00
 / OFF

Zgodovina in aktualno dogajanje, povezano s konfliktom v Gorskem Karabahu
 / 28. 10. 2020
Armenija in Azerbajdžan sta pod rusko koordinacijo podpisala sporazum o končanju vojaških spopadov v regiji Gorski Karabah.  Poleg prenehanja spopadov sporazum Azerbajdžanu prinaša obdržanje ozemelj, ki so jih njihove sile zasedle v preteklih tednih, Armenija pa se bo umaknila še z nekaterih drugih sosednjih ozemelj. Po dogovoru je Rusija na sporno ozemlje že napotila svoje mirovne sile, da bi zagotovile poseben koridor med Gorskim Karabahom in Armenijo. Predvidena je tudi izmenjava vojnih ujetnikov. Po besedah azerbajdžanskega predsednika Ilhama Alijeva gre za zgodovinsko pomemben sporazum in za kapitulacijo Armenije. Armenski premier Nikola Pašinjan je priznal, da je bil podpis izjemno boleč tako zanj kot za armenski narod, podpisal pa ga je zaradi vztrajanja vojske. V armenski prestolnici Jerevanu so pričakovano izbruhnili protesti, protestniki, ki se niso strinjali z mirovnim sporazumom, pa so celo vdrli v parlament in vladna poslopja. Med drugim je poškodbe utrpel predsednik parlamenta Ararat Mirzoyan, ki je v bolnišnici, a ni v smrtni nevarnosti. Dodajmo še, da je bil takšen mirovni sporazum bolj kot ne neizogiben: Azerbajdžanci so na krilih vojaške premoči zavzeli drugo največje mesto v Gorskem Karabahu, to je Šuša, spopadi pa so se nato že preselili na obrobje Stepanakerta, največjega mesta tega spornega območja.

Trenutno še ameriški predsednik Donald Trump je odpustil ministra za obrambo Marka Esperja. Za vodjo Pentagona je predsednik imenoval dosedanjega direktorja Nacionalnega protiterorističnega centra Christopherja Millerja. Odnosi na osi Esper-Trump so bili na trhlih nogah že vsaj od junija, ko Esper ni soglašal z napotitvijo aktivnih vojaških enot na ameriške ulice zaradi protirasističnih protestov. Ti so sledili uboju Georgea Floyda. Esper naj bi sicer že imel pripravljeno odstopno izjavo, a ga je Trump s potezo prehitel.

O ZDA na predvečer predsedniških volitev
 / 30. 10. 2020
Ostajamo v Združenih državah. Ameriški pravosodni minister Bill Barr je zveznim tožilcem posameznih držav naročil preiskavo domnevnih spornih praks med ameriškimi predsedniškimi volitvami, čeprav zanje ni kakega verodostojnega dokaza. Temu pritrjujejo tudi mednarodni opazovalci iz Organizacije ameriških držav. V znak protesta  zaradi politizacije pravosodnih organov v povezavi s temi preiskavami je odstopil glavni tožilec pravosodnega ministrstva za volilni kriminal Richard Pilger. Tranzicija se tako še ni pričela. Bidnova ekipa Trumpovo sicer opozarja, naj se z obtožbami ne igrajo predolgo, saj lahko ostanejo brez denarja za selitev iz Bele hiše.

Perujski kongres je z veliko večino izglasoval nezaupnico predsedniku države Martinu Vizcarraju, ki je odstavitev s položaja sprejel. Vizcarraja so obtožili, da je še kot guverner pokrajine Moquegua prejel 540 tisoč evrov vredno podkupnino od gradbenega podjetja. Funkcijo guvernerja pokrajine je sicer opravljal med letoma 2011 in 2014, obtožbe korupcije pa vztrajno zanika. Kongresnikom je drugič sicer uspelo - z impičmentom so poskusili že septembra, a iz drugačnih razlogov. Tedaj so Vizcarraja obtožili oviranja preiskave 40 tisoč evrov vredne pogodbe, ki jo je vlada sklenila z nekim malo znanim in neusposobljenim pevcem za izvajanje motivacijskih govorov na ministrstvu za kulturo. Novi predsednik države bo dozdajšnji predsednik kongresa Manuel Merino, ki bo državo vodil predvidoma do julija prihodnje leto, ko bi se Vizcarraju iztekel mandat.

Morales
Volitve v Boliviji, na katerih je zmagal MAS
 / 23. 10. 2020
Na kratko še v perujsko jugovzhodno sosedo Bolivijo. Iz izgnanstva v Argentini se je po enem letu vrnil nekdanji socialistični bolivijski predsednik Evo Morales. Vrnitev se je zgodila po zaprisegi novega predsednika Luisa Arceja, ki prihaja iz Moralesovega Gibanja za socializem. Pred tem je bil Arce sicer finančni minister v Moralesovi vladi. Morales je iz države zbežal po zmagi na lanskih jesenskih predsedniških volitvah. Sledile so neutemeljene obtožbe o prirejenih rezultatih in državni udar zavezništva desnih političnih strank ob podpori vojske.

Odstopil je estonski notranji minister Mart Helme, član skrajno desne stranke EKRE. S položaja se je poslovil po izjavah, ki jih je uperil proti novoizvoljenemu ameriškemu predsedniku Joeju Bidnu. S sinom Martinom - ta je finančni minister - sta v neki radijski oddaji družno in složno udrihala po Bidnu: za izvolitev po njuno koruptivnega Bidna je kriva globoka država, rezultati volitev pa naj bi bili falsificirani. Mart Helme se je po teh izjavah, ki jih je estonski premier Jüri Ratas označil za absurdne, odločil, da se z ministrske funkcije umakne. Hojs, pardon, Helme je svojo potezo še podkrepil - s svojimi izjavami ni ogrozil estonske varnosti, hkrati pa je sit laži, ki jih širijo estonski mediji.

Protest v Centru za tujce Postojna
O spremembah na migracijskem področju
 / 31. 7. 2020
Varuh človekovih pravic Peter Svetina je objavil poročilo o nameščanju pridržanih oseb v zabojnike v Centru za tujce v Postojni. Zabojniki so sicer nameščeni v pokriti betonski stavbi. Po julijskem in septembrskem obisku strokovnih sodelavcev v Postojni je Varuh ugotovil naslednje: nameščeni niso imeli možnosti dnevnih izhodov in gibanja na prostem. To so na ministrstvu za notranje zadeve nameščenim sicer zagotovili 18. septembra. Ombudsman je ugotovil, da se ne vodi evidenca o trajanju nastanitve posameznika v zabojniku in še, da preteče preveč časa za evidentiranje posameznikove namere za vložitev prošnje za mednarodno zaščito. Morda najpomembnejša ugotovitev pa je, da po njegovo zabojniki niso primerni za dolgotrajno nastanitev pridržanih. Nekateri so bili v zabojnikih nastanjeni več kot mesec dni. Ministrstvu za notranje zadeve je zato predlagal, da se s takšnim nameščanjem nemudoma preneha in se s pravilnikom uredi zgolj možnost kratkotrajnega nameščanja v zabojnike. Ta nastanitev predvidoma ne bo daljša od inkubacijske dobe novega koronavirusa. Predlagal je še opustitev uporabe službenih psov v Centru, ki vključujejo stike z nameščenimi. Po mnenju Svetine notranje ministrstvo v bistvenem ni oporekalo njegovim ugotovitvam, razmere v Centru pa naj bi se izboljšale.

Že v včerajšnjem OFF-u smo poročali o osnutku šestega protikoronskega paketa. Med gospodarskimi in socialnimi ukrepi pa se je znašel še sociološki. Za Zakon o nalezljivih boleznih je namreč predvideno povišanje glob za kršenje ukrepov v času, ko je prepovedano ali omejeno zbiranje ljudi na javnih mestih. Kazen za posameznika, ki bi se z drugimi zadrževal na javnih mestih, bo po predlogu med 1000 do 10.000 evrov, prej je bila med 400 in 4000 evrov. Za posameznike, ki spodbujajo h kršenju predpisov ali pa ki organizirajo zbiranje ljudi v nasprotju s predpisi, je predvidena kazen težka od 1500 pa vse do 15.000 evrov. Predlogi sicer še niso usklajeni z zdravstvenim ministrstvom, če pa bodo, jih jutri čaka predstavitev javnosti in obravnava v državnem zboru.

facebook twitter rss

 

Podprite kakovostne radijske vsebine tudi v koronski dobi, kliknite na

 

Prikaži Komentarje

Komentiraj

Plain text

  • No HTML tags allowed.
  • Spletni in e-mail naslovi bodo samodejno pretvorjeni v povezavo.
  • Samodejen prelom odstavkov in vrstic.

Z objavo komentarja potrjujete, da se strinjate s pravili komentiranja.

randomness