Evropski parlament je sprejel resolucijo, s katero poziva Evropski svet oziroma države članice, naj začnejo postopek presoje tega, ali Madžarska krši načela Evropske unije. Resolucija se sklicuje na 7. člen Pogodbe o Evropski uniji, ki omogoča zamrznitev pravic članstva v Uniji in posledično volilne pravice članice v Evropskem svetu. Resolucija je nezavezujoča, poslanec Gibanja Svoboda v Evropskem parlamentu Klemen Grošelj zato poudarja njen politični vidik.

Izjava

Kakšna je možnost, da bi proti Madžarski v Evropskem svetu dejansko izglasovali zamrznitev pravic?

Izjava

Kot možne kršitve parlament navaja madžarsko neupoštevanje načel neodvisnosti sodstva in pravne države. Resolucijo je Evropski parlament sprejel pred evropskim vrhom, ki bo potekal februarja in na katerem bodo države članice poskušale prepričati Madžarsko, naj odobri spremembo proračuna, s tem pa 50 milijard evrov pomoči za Ukrajino. Da bi Madžarsko prepričala v umik veta na spremembe proračuna, je Evropska komisija decembra odmrznila okrog deset milijard evrov, ki jih je zaradi madžarskih kršitev evropske zakonodaje prej zamrznila. Glede odločitve o odmrznitvi sredstev je Evropski parlament v resoluciji nakazal možnost pritožbe na Sodišče Evropske unije. Parlamentarna večina sodeč po resoluciji meni, da se ne bi smeli uklanjati izsiljevanju madžarske vlade zaradi kratkoročnih strateških interesov. 

Izjava

Nemški bundestag je potrdil nov zakon o pospešitvi repatriacij. Vlada želi z zakonom povečati učinkovitost in številčnost deportacij tistih, ki jim organi zavrnejo prošnjo za azil. Po podatkih nemškega notranjega ministrstva so že lani število deportacij – glede na leto 2022 – povečali za 27 odstotkov. Novi zakon policijska pooblastila razširja s podaljšanjem dovoljene dobe pridržanja osebe pred deportacijo z 10 na 28 dni. Poleg tega policiji tistih, ki jih namerava deportirati, o tem ne bo več treba vnaprej obvestiti. Zakon ukinja tudi enomesečni rok za obvestitev osebe o deportaciji, kar so doslej oblasti morale početi, če je oseba v Nemčiji nepreganjana živela vsaj eno leto. Oblasti dobivajo nove razloge za izgon migrantov: od tega, da storijo antisemitske zločine, do tega, da v Nemčijo vstopijo s ponarejenimi dokumenti. Če oseba dokumentov nima, ji bodo lahko policisti po črki zakona brskali po telefonu. Zakon je v bundestagu izglasovala vladajoča koalicija socialdemokratov, liberalcev in Zelenih. Peščica poslancev Zelenih je sicer glasovala proti zakonu. Zeleni so tudi dosegli malenkostne amandmaje zakona, na primer zaščito nevladnih pomorskih reševalnih organizacij, katerih delovanje so hoteli na notranjem ministrstvu pod vodstvom socialdemokratske Nancy Faeser kriminalizirati. Prav tako so dosegli, da bodo migranti, ki jih zakon zadeva, ohranili pravico do odvetnika. Bundestag je rasistični deportacijski zakon sprejel po skoraj tednu dni protestov proti stranki Alternativa za Nemčijo, znani kot AfD. Protesti, ki jih vladajoči politiki na čelu s kanclerjem Olafom Scholzem niso mogli prehvaliti, so se začeli po medijskem razkritju vsebine sestanka članov opozicijske stranke z neonacističnimi in drugimi identitarnimi aktivisti. Na sestanku se je po trditvah nemških medijev Roland Hartwig, osebni asistent sovoditeljice stranke Alice Weidel, pogovarjal o načrtu izgona ljudi nenemškega porekla, četudi imajo državljanstvo. Razlika med samooklicano levosredinsko vlado in neonacistično AfD je torej zgolj v tem, koga bi izgnali.

Poljsko ustavno sodišče je razsodilo, da je likvidacija državnih medijev na podlagi Zakona o oddajanju protiustavna. Odločitev je odziv na čistko v javnih medijih, ki jo izvaja nova vlada pod vodstvom Donalda Tuska. Namen vlade je s tiskovne agencije ter državne televizije in radia odstraniti kadre, ki jih je med osemletno vladavino namestila desničarska stranka Zakon in pravičnost. Čistko je ustavil predsednik države Andrzej Duda, nekdanji član stranke Zakon in pravičnost. Duda je namreč na zakon, ki bi javnim medijem zagotovil dodatno financiranje v višini sedemsto milijonov evrov, vložil veto, vladna koalicija pa nima dovolj velike večine v parlamentu, da bi veto lahko preglasovala. Ministrstvo za kulturo je zato poskusilo uporabiti določbo iz 26. člena Zakona o oddajanju, ki določa, da je ministrstvo lastnik državnih medijev, in začelo s postopkom likvidacije državne televizije ter radia. Ustavno sodišče je hkrati s prepovedjo likvidacije razveljavilo tudi razrešitev direktorjev in upravnih odborov, ki jo je vlada izvršila decembra lani, češ da nasprotujeta drugemu členu poljske ustave. Vlada je takoj po odločitvi razsodbo ustavnega sodišča razglasila za nelegitimno, saj si je stranka Zakon in pravičnost podredila tudi ustavno sodišče. 

V Rusiji potekajo protesti v Ufi, prestolnici ruske republike Baškortostan. Današnji protest, na katerem se je zbralo okrog 1500 ljudi, je že tretji ta teden, sprožilo pa jih je sojenje Failu Alsinovu, baškirskemu nacionalističnemu in okoljskemu aktivistu, ki je aprila preteklo leto protestiral proti novim izkoriščanjem naravnih virov. Po protestu je vodja Republike Baškortostan Radij Kabirov Alsinova obtožil diskriminacije in podal pritožbo regijskemu tožilstvu, ki je nato sprožilo sodni postopek proti Alsinovu za kaznivo dejanje širjenja nestrpnosti na podlagi etnične pripadnosti. Sedemnajstega januarja letos je sodišče Alsinova obsodilo na štiri leta zapora. 

Premier Robert Golob, ministrica za kulturo Asta Vrečko in gospodarski minister Matjaž Han so se srečali s predstavniki časopisov Delo, Dnevnik in Večer. Z direktorjema Dela in Večera Natašo Luša in Miho Klančarjem ter predsednikom uprave Dnevnika Bojanom Petanom so govorili o položaju tiskanih medijev. Tednik Mladina medtem poroča, da je časopisna hiša Delo na razpisu gospodarskega ministrstva za spodbujanje digitalne preobrazbe dobila 1,8 milijona evrov za projekt Print2Digital. Projekt izvajajo s podjetjema Pareto in Bi-Calculus. Poleg tega je konzorcij podjetij Kolektor Stojana Petriča, pod katerega spada časopis Delo, dobil 2,2 milijona evrov za projekt Digitalni skok. Z razpisom je gospodarsko ministrstvo razdelilo skoraj 44 milijonov evrov iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost, zasnovanega v času epidemije covida-19 in tretje vlade Janeza Janše. Med največjimi prejemniki razpisnih sredstev so državni operater električnega omrežja Eles, Luka Koper, Steklarna Hrastnik, tovarna aluminija Talum in telekomunikacijsko podjetje T-2. Časopisna hiša Delo je edini medij, ki je prejel razpisni denar. 

Koalicija neuporabnic Centra Rog ob tretji obletnici nasilne evikcije Avtonomne tovarne Rog organizira pohod po okupirani Ljubljani. Kot pravijo, je gentrifikacija okupacija, zato je potrebna aktivna osvoboditev mesta. Da bi opozorili na nujnost upora gentrifikacijski okupaciji Ljubljane, se bodo danes ob šesti uri od Miklošičevega parka odpravili na pohod po točkah, ki so v zadnjih desetletjih posebej boleče občutile uničujoč vdor kapitala. Od Kolizeja do Šumija, Roga in Cukrarne ter ostalih mestnih krajev, ki jih je požrl pohlep bogatih, pravijo v iniciativi. Nasilna otvoritev Jankovićevega Centra Rog je, kakor pravijo, dokončno razkrinkala, kaj je stalo za nasilnim rušenjem: 27 milijonov evrov vredno stavbo so si razdelile mestne elite in njihovi prijatelji.

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je zaradi afere dragega nakupa stavbe za namene sodišč na ljubljanski Litijski cesti vladi predlagala razrešitev generalnega sekretarja na ministrstvu Uroša Gojkoviča in premestitev vodje službe za nepremičnine in investicije Simona Starčka. Ministrica za zunanje zadeve in strankarska šefica pravosodne ministrice Tanja Fajon tudi po včerajšnji oddaji Tarča, ki so jo na Televiziji Slovenija prenašali iz prostorov kupljene stavbe, vztraja, da morajo najprej ugotoviti dejstva.  

Izjava

Vlada je sprejela mnenje, da ne podpira predloga za spremembo ustave in ustavne zagotovitve pravice do uporabe gotovine. Konec novembra je iniciativa Povezani smo v državni zbor vložila več kot 56 tisoč podpisov volivcev za dopolnitev ustave s členom, ki bi določal, da je na območju Slovenije gotovina zakonito plačilno sredstvo in da ima vsakdo pravico, da blago in opravljene storitve plača z gotovino. V vladi sporočajo, da ima Evropska unija izključno pristojnost nad monetarno politiko svojih držav članic, sprememba ustave pa bi to pristojnost kršila. Poleg tega zatrjujejo, da je status gotovine že zadostno urejen, saj tako evropska kot slovenska zakonodaja določata, da so evrski bankovci in kovanci edino zakonito plačilno sredstvo. Sodeč po mnenju vlade se predlogu iniciative v parlamentu ne obeta podpora za začetek postopka spremembe ustave. 

OFF je pripravil vajenec Rok, mentoriral je Martin.

Vir fotografije: Žan Kolman/Urad Predsednika vlade