Iz proticepilskih logov je prišla nova iniciativa za obrambo svobode samooklicanih neposlušnih državljanov pred elitami. Boomerski borci za svobodo so do konca oktobra zbrali več kot 56 tisoč podpisov za vpis pravice do plačevanja z gotovino v ustavo, kar je skoraj dvakrat več od števila potrebnih podpisov za vložitev pobude v parlament. S tem bodo enkrat za vselej zaščitili podatek o količini popite kave pred voyagerskim očesom bank in države. Če se bo le državni zbor strinjal.

Podpise za ustavno zaščito gotovine je septembra začelo zbirati Združenje PovezaniSmo. Po pregledu spletne strani združenja je hitro jasno, v kakšni kuhinji so pobudo pripravili. V združenju so proti Svetovni zdravstveni organizaciji, kot primer tveganj državnega nadzora navajajo ukrepe ob pandemiji – pardon – plandemiji, so proti »idelogiji« LGBT, svarijo pred transhumanizmom, iz Združenih držav pa so uvozili še strašenje pred koncentracijskimi taborišči z imenom 15-minutna mesta. Kot da svojih miniaturnih slovenskih krajev ne prehodijo v desetih. 

K podpisu pobude za gotovino so vabili s strašenjem pred popolnim nadzorom države in centralne banke nad državljani, skupaj z uvedbo točkovanja obnašanja državljanov in posledičnih sankcij za nakupe, ki niso dovolj woke, ali pa za doniranje njihovemu Združenju PovezaniSmo. Naravna posledica obveznega brezgotovinskega plačevanja bo tudi čipiranje. In kot da ni dovolj gorja, še zobna miška bo umrla.

Konkretnega prizadevanja nebuloznih elit za ukinitev gotovine vsaj za zdaj v resnici ni. Celo na Kitajskem je še vedno mogoče povsod plačevati z gotovino, čeprav tam večina uporablja izključno elektronsko plačevanje. Da se bo vse grozeče zlo zagotovo zgodilo, so pobudniki ustavne spremembe izpeljali denimo iz evropskih načrtov za digitalni evro.

Strah pred državnim nadzorom je sam po sebi sicer legitimen, toda izbira področja boja proti njemu, za katerega so se odločili antiglobalisti, je naivna. Gotovina ne preprečuje nadzora in transakcije niso edino sredstvo nadzora. Nadzor nad prebivalstvom so tudi restriktivni mejni režimi. Poleg tega banke in države niso naši edini nadzorniki. Kolegica na Radiu Študent je prejšnji mesec poročala o spremembah zakona o delovnih razmerjih. Po eni od njih žrtev nasilja v družini lahko zaprosi za pet dni plačane odsotnosti in krajši delovni čas, ampak o utemeljenosti delavčeve prošnje odloča kar delodajalec, ki mu mora delavec predložiti poročilo centra za socialno delo in kup druge papirologije. Na to se konspirologi ne ozirajo, njih skrbijo globalisti, ne pa tisti, ki jim v resničnem svetu karkoli odrejajo. A vrnimo se k finančnim transakcijam. Plačilo poimenskih položnic in pogodb za večje nakupe mora biti že zdaj zabeleženo, pa je vseeno, ali opraviš nakazilo na banki ali iz principa plačaš hišo s tovornjaki bakra. Če upoštevamo vse to, nas zaščitniki gotovine pravzaprav prepričujejo, da je svoboda odvisna samo od anonimnega plačevanja kave, drugo pa ignorirajmo.

Pobudniki ustavne spremembe trdijo, da ukinitev gotovine pomeni ukinitev avtonomije državljana nasproti državi in bankam, kar je ironično, saj gotovina, kot vsak denar, prihaja prav od držav in bank. Zaradi njih sploh velja kot plačilno sredstvo in zaradi njih ima tako menjalno vrednost, kot jo ima. Videti je, da »neposlušni« gotovino razumejo skoraj kot nekaj, kar obstaja v naravi in ima vrednost samo po sebi. A na kovancu ni samo cifra, ampak tudi grb.

Hkrati z zbiranjem podpisov za gotovino je potekalo in še vedno poteka zbiranje podpisov za spremembo zdravstvene zakonodaje, ki jo predlaga iniciativa Glas ljudstva. Zbirajo podpise za predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, ki ga je državni zbor sprejel lansko poletje. Dolgčas. Jasno, da podpisov še niso zbrali. Gotovina je ljudi navdušila bolj kot odprava dvoživk. Verjetno zato, ker so druge teme težje razumljive in emocionalno manj nabite kot državni bavbav in navezanost na gotovino, ki daje navidezen občutek varnosti. 

Fascinantno je, kako so borci proti globalizmu ob vseh paranoičnih fantazijah v resnici zelo optimistični glede obstoječe svobode v družbi. Drugi vidijo stvari veliko bolj črno. Socialist, na primer, bi v načinu preživetja večine videl mezdno suženjstvo, pobudniki ustavne spremembe pa suženjstvo zvedejo na preprost način transakcije. Manko avtonomije zanje izhaja iz zabeleženih transakcij, ne pa iz brezpogojnega uboganja ukazov osem ur dnevno. In prihodnost njihovih otrok ni negotova zaradi podnebnih sprememb. V Združenju PovezaniSmo so sami sebe prepričali, da je globalno segrevanje enaka izmišljotina kot koronavirus, namenjena upravičevanju nadzora nad državljani. Njihove otroke ogrožajo LGBT-ideologija v šolah, hormonski motilci in elektromagnetno sevanje. Njihov svet je tako že dosežena utopija, ki jo od zunaj z vseh strani napadajo temne sile. 

Anksioznost, ki pobudnike žene v upiranje temu in onemu, izhaja iz občutka, da nimajo prave kontrole nad družbenim dogajanjem in posledično nad lastnimi življenji. To v resnici ni napačen občutek. Ampak hkrati v obstoječem stanju ne vidijo nepravične družbe. Vzroka pomanjkanja nadzora nad dogajanjem okoli sebe ne iščejo v nedemokratičnosti trenutnega sistema, saj si ne znajo predstavljati, da bi lahko bilo s tem kaj narobe. Svoje duše potem pomirijo tako, da se zaprejo v svoj družinski mehurček in si domišljajo, da je ta mehurček avtonomen in samozadosten. Skladno z znanimi besedami Margaret Thatcher, da družbe ni, so samo družine in posamezniki. Potem si izmislijo bankirske kabale ter si prizadevajo, da jih držijo stran od svojega mehurčka. Tako si povrnejo občutek nadzora.

Svoboda se tako ne uresničuje družbeno, svoboda se po njihovih predstavah uresničuje z izolacijo od družbe, njenim nevmešavanjem v zasebnost posameznika. To smo lahko videli na primeru nošenja mask in pogoja PCT, ki sta bila, karkoli si že lahko mislimo o njuni učinkovitosti, v osnovi namenjena le zaščiti drugih. Antimaskerji in anticepilci so s svojim nasprotovanjem pravzaprav trdili, da je svoboda v tem, da jim na družbo ni treba misliti. Glavno je, da ni posegov v njihovo vsakdanjo idilo. Gotovina je s tem, da je popolnoma neosebna in kot mafijozov kovček z bankovci brez zgodovine, idealni simbol takšnega pojmovanja svobode. Da nekomu nekaj daš na kredo, moraš imeti z njim stik in mu zaupati. Bankovec pa samo zamenja roke in z drugim človekom nimaš več ničesar opraviti. Uporabnika gotovine si tako lahko predstavljajo kot »avtonomnega«, nevezanega na kogarkoli.

Branilci gotovine enako kot anticepilci pred njimi, če to niso eni in isti ljudje, niso taki disidenti, kot si domišljajo. So stranski proizvod prevladujoče ideologije. 

Vir slike: Andrew Skudder, flickr, Creative Commons, obrezano