Evropsko sodišče za človekove pravice je grške oblasti obsodilo nezakonitega vračanja migrantov. Sodba je bila izrečena včeraj na podlagi primera iz leta 2019, ko je grška policija turško prebežnico vrnila v Turčijo, čeprav je v Grčiji prosila za azil zaradi obtožbe članstva v gibanju pokojnega islamskega klerika Fethullaha Gülena, čigar gibanje turška vlada preganja kot teroristično organizacijo. Pristojni organi pred vrnitvijo niso preverili tveganj, ki bi jim bila Turkinja izpostavljena ob vrnitvi, poleg tega so ji odvzeli osebne predmete. Sodišče je Grčiji naložilo plačilo odškodnine tožnici v višini 20 tisoč evrov. Preko tožbe, ki jo je pribežnica vložila leta 2021, je sodišče obravnavalo možen obstoj sistemskega vračanja prebežnikov. Sodba sodišča v Strasbourgu je vključevala več virov in uradnih poročil, na podlagi katerih je sodišče ugotovilo »obstoj močnih indicev, ki kažejo na to, da je v času dogajanja v Grčiji obstajala sistemska praksa pushbackov državljanov tretjih držav iz grške regije Evros v Turčijo.« Gre za prvo tovrstno obsodbo Evropskega sodišča za človekove pravice proti Grčiji. 

Iz urada avstrijskega predsednika Alexandra Van der Bellna so sporočili, da bo predsednik na položaj začasnega kanclerja imenoval dosedanjega zunanjega ministra Alexandra Schallenberga. Bodoči kancler bo zaprisegel v petek po napovedanem uradnem odstopu kanclerja Karla Nehammerja iz konzervativne Ljudske stranke. Po parlamentarnih volitvah je najmočnejša stranka postala Avstrijska svobodnjaška stranka, s katero sprva pri oblikovanju koalicije ni želela sodelovati nobena stranka. Posledično je mandat za sestavo vlade predsednik dodelil Nehammerju, čigar stranka je zasedla drugo mesto, kar sicer ni ustaljena praksa. Po neuspešnih koalicijskih pogajanjih je Nehammer med vikendom napovedal odstop z mesta kanclerja in vodje stranke, predsednik Van der Bellen pa je mandat za sestavo vlade podelil Herbertu Kicklu, voditelju svobodnjakov. Vodenje Ljudske stranke je nato sprejel Christian Stocker , ki je oznanil, da je stranka zdaj pripravljena na koalicijo s svobodnjaki.

Zveza Nato pošilja deset bojnih ladij v Baltsko morje, kjer bodo do aprila patruljirale nad električnimi in podatkovnimi podmorskimi kabli. Finski zaliv bodo stražile finske in estonske ladje, preostalo Baltsko morje pa druge mornarice Natove Skupne ekspedicijske sile, ki jo sestavljajo vojske skandinavskih in baltskih držav, Nizozemske in Združenega kraljestva, ki skupino vodi. Napotitev bojnih ladij sledi več domnevnim sabotažam podmorskih kablov. Konec prejšnjega meseca je finska policija zasegla rusko ladjo Eagle S, ki jo preiskujejo zaradi suma kršenja sankcij in rezanja enega kabla za dobavo elektrike in štirih telekomunikacijskih kablov med Estonijo in Finsko na božič.

Študenti Univerze v Novem Sadu so izvedli protest pred stavbo novosadskega sodišča, s katerim nasprotujejo, da se nekdanji minister za infrastrukturo Goran Vešić, eden od obtoženih ogrožanja javne varnosti v zvezi z gradnjo nadstreška na novosadski železniški postaji, obtožb brani s svobode. Med protestom pred novosadskim sodiščem so protestniki izvedli 15 minut molka za 15 žrtev nesreče na novosadski železniški postaji. Dogajanje so podprli tudi drugi meščani, ki so skupaj z organizatorji protesta pred sodiščem povzročali močan hrup. Sporočili so še, da ne želijo pritiska izvršne oblasti na sodno. Za soboto so napovedali tudi zbor pred stavbo srbske tajne policije, znane pod kratico BIA, in nedeljski protest pred ustavnim sodiščem. Protesti v Novem Sadu, vključno z blokado univerze, kot tudi drugje v Srbiji, se vrstijo od zrušitve nadstreška na novosadski železniški postaji prvega novembra.

Protesti potekajo tudi pred beograjsko akademijo za letalstvo zaradi menjave ravnatelja Gorana Cvijovića. Na njegovo mesto je ministrstvo za izobraževanje postavilo Miroslava Lepira iz vrst Srbske napredne stranke predsednika Aleksandra Vučića in dosedanjega člana mestnega sveta Vršca. Starši dijakov so se zbrali z namenom, da bi preprečili Lepiru prevzem pozicije. Protestniki izpostavljajo, da jih skrbi predvsem varnost otrok in same šole. Vučićev strankarski kolega po poročanju srbskega portala N1 nima nobenih izkušenj z aviacijo. 15 vodilnih kadrov certificiranih organizacij letalske akademije je za jutri napovedalo odstop, kar bi pomenilo izgubo vseh certifikatov akademije.

Jeruzalemsko okrožno sodišče je ukazalo zaseg dela palestinskih davkov, pobranih na okupiranem Zahodnem bregu. Znesek v višini več kot 5 milijonov evrov so zasegli kot odškodnino družinskim članom dveh naseljencev na Zahodnem bregu, ubitih februarja 2023 blizu mesta Huvara južno od Nablusa. Dotični odlok sodišča je bil izrečen na podlagi tožbe, ki sta jo pred dvema tednoma podali družini kot del programa za kompenzacijo žrtev. Izrael, ki v imenu Palestinske oblasti mesečno pobere 182 milijonov evrov palestinskih davkov, zasege davkov z Zahodnega brega uporablja kot kolektivno kazen nad Palestinci. Naseljenca so palestinski napadalci pred dvemi leti ubili po raciji izraelske vojske v mestu Nablus, v kateri je okupatorska vojska ubila 11 Palestincev. Uboju dveh naseljencev je sledil pogrom izraelskih naseljencev nad mestom Huvara, v katerem so naseljenci požigali hiše v mestu in streljali na prebivalce, pri čemer so enega ubili in jih več kot sto ranili.

V mestu Sulejmanija v iraškem Kurdistanu so potekali protesti, potem ko so lokalne oblasti prepovedale pretihotapljena neregistrirana vozila in jih več kot sto zasegle. Protestniki so z opekami blokirali glavno cesto in metali kamne, na kar je policija odgovorila z uporabo solzivca. Udeleženci protesta zahtevajo začetek procesa izdajanja dovoljenj za vozila, ki bi jih po pregledu označili kot primerna za uporabo na cesti. Poleg tega protestniki trdijo, da je regionalna vlada pred tem sama spodbujala tihotapljenje vozil v regijo. Na sulejmanijskem direktoratu za promet vztrajajo, da ukrepa, ki so ga napovedali že v začetku decembra, ne bodo spreminjali niti delali izjem.

Sudanska vojska je zatrdila, da je uspešno pregnala paravojaške Sile za hitro posredovanje z južnih in vzhodnih predelov Omdurmana, drugega največjega mesta v državi, ki se nahaja na bregu reke Nil nasproti prestolnici Kartum. Po poročanju Al Džazire so spopadi v mestu potekali dva dneva. Napredovanje vojske je potrdil tudi spletni portal The Sudan Tribune, po navedbah katerega je vojska ob zasedbi mesta osvobodila tri oficirje iz ujetništva paravojaških enot, ki se še upira v zahodnem Omdurmanu. Državljanska vojna v Sudanu med vladnimi silami in paravojaškimi enotami se je začela aprila leta 2023. Od takrat je moralo več kot 7 milijonov ljudi zapustiti svoje domove, kar trenutno predstavlja največjo notranjo razseljenost na svetu.

Ameriško finančno ministrstvo je uvedlo sankcije proti voditelju sudanskih paravojaških Sil za hitro posredovanje generalu Mohamedu Hamdanu Dagalu  zaradi izvajanja genocida. Sankcije uvajajo tudi proti sedmim podjetjem v lasti Sil za hitro posredovanje s sedežem v Združenih arabskih emiratih zaradi dobavljanja orožja paravojaškim silam, ki je aprila 2023 sprožila državljansko vojno v Sudanu. Ameriški zunanji minister Anthony Blinken je sudanske paravojaške enote obtožil pokolov moških in dečkov ter spolnega nasilja nad ženskami in deklicami na podlagi etnične pripadnosti. Ameriške sankcije so pred tem že zadele družinske člane generala Dagala in več njegovih podrejenih poveljnikov, proti samim Silam za hitro posredovanje pa Združene države še niso uvedle sankcij. Z ameriškega ministrstva za finance hkrati sporočajo, da uvajajo sankcije tudi proti Antalu Rogánu, vodji kabineta madžarskega premierja Viktorja Orbána. Rogána ameriško ministrstvo obtožuje korupcije in vodilne vloge pri gradnji poslovnega imperija Orbánove stranke Fidesz.

OFF je pripravila vajenka Iman, mentoriral je Matej.