Potem ko so včeraj džihadistične milice, ki jih vodi skupina Hajat Tahrir Al Šam, zavzele mesto Hama, so bojna letala sirske vojske danes napadla most na avtocesti, ki povezuje sirski mesti Hama in Homs. Vladne sile skušajo na ta način zavarovati Homs, ki je naslednji cilj milic, ki so od mesta oddaljene zgolj pet kilometrov. Osvojitev Hame sledi ofenzivi, v kateri so milice prevzele nadzor nad precejšnjim ozemljem na severu Sirije, vključno z mestoma Alep in Idlib. V primeru, da bi uporniki zavzeli Homs, bi to pomenilo prekinitev povezave med prestolnico Damask in sirskimi sredozemskimi pristanišči v državi. Več o dogajanju v Siriji v Kultivatorju ob petih. 

Izraelska genocidna vojska je po včerajšnjem bombardiranju bolnišnice Kamal Advan na severu Gaze, v katerem je ubila sedem ljudi, danes nadaljevala z napadi na bolnišnico in ubila štiri zdravstvene delavce. Richard Peeperkorn, predstavnik Svetovne zdravstvene organizacije za zasedeno palestinsko ozemlje, je dejal, da bolnišnica po izraelskem napadu še vedno deluje, pred bombardiranjem pa niso prejeli uradnega opozorila ali ukaza za evakuacijo.

Han Dong-hoon, vodja Stranke ljudske moči, krajše PPP in strankarski kolega predsednika Južne Koreje, Yoon Suk-yeola, je zahteval njegov odstop po torkovem razglasu dve uri trajajočega vojnega stanja. Slednje so poslanci v parlamentu kaj kmalu — s 190 glasovi – ovrgli. Vse od tedaj so se vrstili pozivi politike in protestnikov k odstopu Suk-yeola. Na podlagi okrepljenega prepričanja vodje PPP o veliki verjetnosti, da se skrajni ukrepi ponovijo, kar bi Južno Korejo ponovno pahnilo v politično nestabilnost, je opozicija vložila predlog za odstavitev Yoona. O predlogu se bo glasovalo v soboto. 

V središču Bukarešte so se odvijale demonstracije v podporo Eleni Lasconi iz stranke Unija rešimo Romunijo. Konflikt Lasconi s skrajno desnim nestrankarskim kandidatom Calinom Georgescujem se stopnjuje že vse od prvega kroga, ki je potekal 24. novembra. V prvem krogu je Georgescu prejel največ glasov — domnevno zahvaljujoč svoji TikTok kampanji in širjenju dezinformacij — in namerava ob morebitni zmagi ukiniti vso pomoč Ukrajini. Po izidih prvega kroga je eden od kandidatov, Cristian Terheș, na ustavno sodišče vložil prošnjo za razveljavitev rezultatov prvega kroga, ker naj bi bili glasovi za kandidata Ludovica Orbana, ki je kandidaturo umaknil teden pred volitvami in podprl Lasconi, nezakonito preneseni k njej. Romunsko ustavno sodišče je nato odobrilo ponovno štetje glasov, kasneje pa ponovno potrdilo prvotni izid. Drugi krog predsedniških volitev se bo odvil v nedeljo. 

V protestih, ki potekajo po celotnem Mozambiku, je med spopadi s policijo po njenih podatkih umrlo vsaj pet ljudi, trije pa so resno ranjeni. Demonstracije je sprožil poraženi predsedniški kandidat Venancio Mondlane. Ta se je namreč oklical za zmagovalca na podlagi prepričanja, da so bili rezultati neveljavni in pozval k demonstracijam, ki se odvijajo od 4. decembra dalje. Protesti so se sicer dodatno zaostrili potem, ko je policija ustrelila 13-letnega dečka v mestu Matola.

Dvajset od skupno približno 400 kenijskih policistov enote Varnostnega sveta Združenih narodov za boj proti tolpam na Haitiju je v zadnjih dveh mesecih zaradi zamud pri plačilu in slabih razmer za delo podalo odstopno izjavo. Policisti niso prejeli nobenega odgovora in še naprej služijo v večnacionalni varnostni operaciji, ki jo vodi Kenija. Sporazum, ki sta ga podpisali Kenija in Haiti, je predvideval, da bodo na karibsko otoško državo napotili 2500 policistov pripadnikov represivnih organov, ki bi se zoperstavili oboroženim tolpam. Te so prevzele nadzor nad velikim delom prestolnice Port-au-Prince in večjim delom države ter napadle ključno vladno infrastrukturo. Nasilje tolp, ki je v zadnjih dveh letih po vsem Haitiju terjalo več tisoč smrtnih žrtev, se je v zadnjem času še poslabšalo, ker so se tolpe prejšnji mesec razširile v nekatere zadnje dele glavnega mesta, ki še niso bili pod njihovim nadzorom. 

Ameriška investicijska družba Blackrock je prevzela nadzor nad HPS Investment Partners. Slednji je glavni posojilodajalec družbe Fortenova, ki je lastnica Mercatorja. Prevzem je vreden slabih 11 in pol milijarde evrov, delničarji HPS pa bodo poplačani v delnicah Blackrocka. Kot je za Forbes Hrvaška potrdila Fortenova, prevzem ne bo vplival na poslovanje Mercatorja, ker so njihova kreditna razmerja vnaprej določena s pogodbo. HPS je Fortenovi zagotovili posojila v višini dobre milijarde evrov, po tem, ko ji 45 različnih bank ni hotelo zagotoviti financiranja. Fortenova je aprila 2021 postala večinski lastnik Mercatorja. 

Vlada je na včerajšnji seji sprejela nacionalni izvedbeni načrt evropskega pakta o migracijah in azilu. Nova pravila na ravni Evropske unije za urejanje migracij in krepitev evropskega azilnega sistema je Evropski parlament sprejel aprila letos. Pakt se bo začel izvajati leta 2026. Države članice bodo morale na podlagi pakta do 12. decembra letos pripraviti nacionalne izvedbene načrte, ki slonijo na desetih stopnjah ali gradnikih. Med temi gradniki je med drugim Nov sistem za upravljanje migracij na zunanjih mejah EU. Ta naj bi bil po besedah Evropske komisije namenjen obvladovanju nedovoljenih prihodov državljanov tretjih držav ter vzpostavitvi hitrih in učinkovitih postopkov za azil in vračanje. Eden izmed gradnikov so namreč tudi učinkoviti in pravični postopki vračanja. Z uveljavitvijo tega gradnika bi EU zagotovila vrnitev tistih, ki naj ne bi imeli pravice do prebivanja v Uniji. Za izvajanje načrta je treba zagotoviti še potrebni zakonodajni okvir.