Libanonsko antisionistično gibanje Hezbolah je izvedlo raketni napad na severni in osrednji del ozemlja pod nadzorom Izraela, med drugim na prestolnico Tel Aviv. Po navedbah izraelske vojske so na središče Tel Aviva padli šrapneli iz prestrežene Hezbolahove rakete, okrožni policijski načelnik pa je dejal, da je šlo za direkten zadetek neprestrežene rakete. Raketa je ranila šest ljudi in povzročila požar ter izpad elektrike na zadeti ulici. V kraju Šfaram na severu Izraela je Hezbolahova raketa ubila eno osebo in jih več ranila. Po navedbah izraelske vojske je Hezbolah na ozemlje pod nadzorom Izraela izstrelil več kot sto raket. Raketiranje severnega in osrednjega dela Izraela je sledilo izraelskemu bombardiranju središča libanonske prestolnice Bejrut blizu vladnih poslopij. V tem napadu je izraelska vojska ubila tiskovnega predstavnika Hezbolaha Mohameda Afifa in še vsaj štiri druge ljudi, ranila pa je več kot 30 ljudi.

Z notranjega ministrstva v Gazi so sporočili, da so njihove varnostne enote med operacijo za zaščito konvojev s humanitarno pomočjo ubile vsaj 20 članov roparskih tolp na jugu enklave. Predstavnik Združenih narodov Stephane Dujarric je pred tem sporočil, da je samo enajst od 109 tovornjakov konvoja, ki je v soboto prečkal mejni prehod Kerem Šalom na tromeji med Gazo, Egiptom in ozemljem pod nadzorom Izraela, prispelo v enklavo. Izraelska vojska je medtem v Gazi ubila vsaj 50 ljudi, zunanji ministri držav Evropske unije pa so na srečanju Sveta Evropske unije v Bruslju zavrnili predlog visokega predstavnika za zunanje zadeve Josepa Borella o prekinitvi političnega dialoga z Izraelom.

Na Zahodnem bregu je Izraleska vojska izvedla racije v vasi Marah Rabah v bližini Betlehema, v mestih Hebron, Kalkilija, Ramala, Tubas in Tulkarm ter v begunskem taborišču Dženin, kjer je ubila vsaj tri Palestince. Skupno so okupatorske enote v racijah aretirale 12 ljudi. Poleg tega je okupatorska vojska porušila mošejo v Vzhodnem Jeruzalemu.

S katarskega ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da pogajalci palestinskega Hamasa trenutno niso nastanjeni v katarski prestolnici Doha, vendar ministrstvo dodatno pojasnjuje, da Hamasovega urada niso za stalno zaprli. Sporočilo katarskega ministrstva sledi poročilom izraelskih medijev o preselitvi hamasovega vodstva v Turčijo, kar so zanikali tako v turški vladi kot v Hamasu. Že ob katarskem odstopu od mediacije v pogajanjih med Hamasom in izraelsko vlado so ameriški in izraelski mediji poročali o izgonu vodstva Hamasa iz Katarja, kar so predstavniki Hamasa zanikali. Politični biro Hamasa, ki iz varnostnih razlogov deluje zunaj Palestine, ima sedež v Dohi od leta 2012.

V novozelandski prestolnici Wellington je več kot 40 tisoč ljudi protestiralo proti napovedanemu predlogu Zakona o principih sporazuma. Protest v prestolnici je zaključek devetdnevnega protestnega pohoda, ki se je začel na rtu Reinga na severu Nove Zelandije. Predlagani zakon bi določil interpretacijo waitanškega sporazuma iz leta 1840 med Britanskim imperijem in okrog 500 maorskimi poglavarji tako, da ta državi ne bi več nalagal priznavanja maorske samouprave. Predlog, ki ga je predlagala vladajoča konzervativna stranka ACT New Zealand, je prejšnji teden prestal prvo branje v parlamentu. Waitanški sporazum iz leta 1840 je potrdil predajo oblasti nad Novo Zelandijo Britanskemu imperiju, vendar je hkrati določil tudi pravice Maorov, v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pa je bil z več zakoni vključen v pravni sistem neodvisne Nove Zelandije. Od takrat služi kot pravna podlaga za institucije maorske samopurave, soupravljanja z naravnimi viri in za manjšinske pravice, med drugim za opredelitev maorščine kot uradnega jezika. Vodja stranke ACT David Seymour zakonsko reinterpretacijo sporazuma upravičuje s trditvijo, da sporazum ustvarja dvojni pravni sistem za Maore in belce.

Na višjem sodišču v Hongkongu se je končalo sojenje 47 strankarskim aktivistom in politikom zaradi organizacije izbora kandidatov liberalnega tabora za parlamentarne volitve leta 2020. Sodišče jih je 45 spoznalo za krive rušenja državne oblasti, za kar je po zakonu o nacionalni varnosti, sprejetem leta 2020 med protesti proti kitajski ekstradiciji, zagrožena med tri in desetletna zaporna kazen za sodelujoče in dosmrtna ali najmanj desetletna zaporna kazen za vodilne. Sodišče je kot glavnega organizatorja navedlo nekdanjega profesorja prava na Univerzi v Hongkongu Bennyja Tai Yiu-tinga, ki ga je po priznanju krivde obsodilo na najmanjšo možno kazen desetih let zapora. Sodišče je obsodilo 45 od 47 obtoženih, štririnajst izmed njih je sodišče obsodilo že maja letos, ko je tudi dva oprostilo obtožb. V predizboru liberalnega tabora leta 2020 je sodelovalo več kot 600 tisoč volivcev, kar je bila rekordna udeležba na predizboru kandidatov v Hongkongu, nominacije pa je osvojilo več separatističnih kandidatov. Organizator izbora kandidatov Tai Yiu-ting je pred tem napovedal, da bodo kandidati liberalnega tabora v primeru izvolitve v hongkonški parlament ne glede na vsebino blokirali sprejetje proračuna z namenom ustvarjanja ustavne krize in izsilitve odstopa takratne guvernerke Carrie Lam. To bi bil odziv na sprejetje zakona o nacionalni varnosti po strategiji medsebojnega uničenja, pogovorno imenovani »scvrtje v objemu«, ki jo je Tai prevzel od tako imenovanega radikalnega krila protestnega gibanja. Idejo so protestniki razvili ob napovedi zakona o nacionalni varnosti in je pomenila onemogočanje državnih institucij v primeru zatrtja protestov. Policija je zaradi Taievega načrta 55 osumljencev rušenja državne oblasti aretirala januarja 2021 in obtožnice proti 47 osumljencem podala februarja istega leta, sojenje pa se je začelo februarja lani.

Ruski predsednik Vladimir Putin je podpisal odlok o politiki jedrskega odvračanja, ki omogoča napad z jedrskim orožjem na nejedrsko sovražno državo v primeru, da ta izvaja agresijo proti Rusiji s podporo jedrske države. Jedrsko orožje lahko po odloku ruska vojska uporabi tudi kot odgovor na raketni napad ali napad z droni. Odlok določa tudi, da se napad na Rusijo ali Belorusijo s strani ene države upošteva kot napad celotnega zavezništva, ki ji ta država pripada. Odločitev o uporabi jedrskega orožja sprejme predsednik. Odlok, ki velja od dneva podpisa, sledi odločitvi ameriškega predsednika Joea Bidna, da lahko ukrajinska vojska uporablja ameriško dolgosežno orožje proti tarčam na predvojnem ruskem ozemlju, ruski predsednik Vladimir Putin pa je ukrep razširitve rabe jedrskega orožja napovedal septembra.

Predsednik odcepljene gruzijske regije Abhazije Aslan Bžanija in premier Aleksandr Ankvab sta odstopila s položajov. Odstopno izjavo sta podpisala po dogovoru z opozicijo, ki sledi protestom zaradi naložbenega sporazuma z Rusijo, med katerimi so protestniki vdrli v stavbo parlamenta in zasedli še nekatera druga vladna poslopja. Opozicija je končanje zasedbe vladnih poslopij pogojevala z odstopom vlade in predsednika. Sporazum bi ruskim investitorjem omogočil nakup nepremičnin v regiji, kar bi jim po mnenju protestnikov in opozicije omogočilo, da z nepremičninskega trga izrinejo domačine. Sporazum sta oktobra podpisala ruski minister za gospodarstvo Maksim Rešetnikov in abhazijska gospodarska ministrica Kristina Ozgan in bi ga moral prejšnji petek parlament ratificirati, vendar so sejo preložili zaradi vdora protestnikov v parlament.

Gruzijska predsednica Salome Zurabišvili je ustavno sodišče zaprosila za razveljavo rezultatov parlamentarnih volitev, ki so potekale konec oktobra, na njih pa je četrtič zapored večino osvojila stranka Gruzijske sanje. Rezultate volitev je Centralna volilna komisija po ponovnem štetju in zavrnitvi tožb opozicijskih strank proti volilni komisiji dokončno potrdila v soboto. Predsednica skupaj s štirimi opozicijski stranki obtožuje vladajočo stranko in volilno komisijo goljufanja, Rusijo pa vmešavanja v volitve. Medtem v prestolnici Tbilisi še vedno potekajo protesti podpornikov opozicije, ki so čez noč zasedli glavno ulico, zjutraj pa jih je pregnala policija. Po spopadih s protestniki je policija aretirala 16 ljudi.

Notranja ministra Kosova in Makedonije Xhelal Sveçla in Panče Toškovski sta podpisala sporazum, po katerem bodo na mejnih prehodih med državama cariniki obeh držav delali na eni skupni postaji in ne več na dveh, vsaki na svoji strani meje. Sporazum bi omogočil hitrejše in lažje prehajanje meje. Po besedah kosovskega premierja Albina Kurtija je bilo letos skoraj pet milijonov prehodov kosovsko-makedonske meje, kar predstavlja povečanje s treh in pol milijonov leta 2019.