Današnji OFF začenjamo v Jemnu. Hutijske sile v zavezništvu s podporniki starega predsednika Alija Abdullaha Saleha v ofenzivi proti jugu države zasedajo vse večji del ozemlja, po zadnjih poročanjih naj bi pod njihov nadzor padlo letališče, ki se nahaja vsega 60 kilometrov severno od mesta Aden, ki je bilo do nedavnega zatočišče predsednika Abd-Rabbuja Mansourja Hadija. Ta je, potem ko je zbežal iz hišnega pripora Hutijev v Sani, našel zatočišče pri zaveznikih v Adenu, sedaj pa naj bi bil ponovno na begu. Čeprav so Hutiji pretekli mesec razpustili jemenski parlament in razglasili novo prehodno oblast, Hadi vztraja na svoji poziciji predsednika, pri tem uživa podporo Združenih narodov in Sveta za sodelovanje v Zalivu. Ob takšnem zaledju je Hadi pozval Varnostni svet Združenih narodov, da podpre resolucijo o vojaški intervenciji zavoljo stabilizacije razmer v državi.                 

Državljanska vojna v Libiji, ki poteka že od padca Muammarja Gadafija, je zahtevala nove žrtve. V libijskem mestu Bengazi je v samomorilskem napadu, za katerega je odgovornost prevzela Islamska država Iraka in Levanta, umrlo sedem ljudi. Napad naj bi bil posledica nedavne smrti Mohameda al-Areibija, višjega poveljnika Islamske države. Zaradi njegove smrti naj bi se pospešili težki, vsakodnevni spopadi med mednarodno priznano libijsko vlado in Islamsko državo v mestu Bengazi. Napad je že sprožil povratne zračne napade nad območja, ki jih je zavzela skupina ISIL. 

Nadaljujemo v Afriki, kjer so Nigerija, Čad in Kamerun, ki so januarja začeli svojo protiofenzivo proti militantni skupini Boko Haram, osvobodili nova ozemlja. Militantno skupino, ki želi na severnih regijah Nigerije ustanoviti kalifat, naj bi vojaške sile pregnale že iz dvajsetih področij severne Nigerije. Iz osvobojenega Damaska pa poročajo o ugrabitvi več kot štiristotih žensk in otrok s strani Boko Harama. Ta naj bi tudi pred svojih odhodom iz Damaska ubila čez petdeset ljudi. Ugrabitve se na severnih področjih dogajajo serialno, saj Boko Haram ugrabljene osebe uporablja za osvežitev svojih vojaških vrst, za žene, sužnje in kot sredstva za pogajanja z lokalnimi oblastmi.

Ameriški predsednik Barack Obama je napovedal podaljšanje prisotnosti ameriških vojaških sil v Afganistanu. V državi bo do konca letošnjega leta še vedno službovalo nekaj manj kot 10 tisoč vojakov, kar pa je enkrat več od lanskoletnih napovedi. Razlog za takšno odločitev naj bi bila širitev vpliva Islamske države v regiji in grožnja vznika novih spopadov v naslednjih mesecih. Ali bodo ameriški vojaki ostali v Afganistanu tudi v naslednjem letu in v kolikšni meri, pa bo predmet nadaljnjih pogovorov.         

Vračamo se v Evropo, kjer je Evropska centralna banka grškim posojilodajalcem prepovedala povečanje nakupa grških kratkotrajnih državnih obveznic, s to potezo pa Grčiji otežila financiranje. Že februarja je po zmagi Sirize grškim bankam odtegnila dostop do poceni posojil, za pridobitev katerih bi banke uporabljale državne obveznice in zagotovljena sredstva s strani vlade. Obtožbe, da naj bi z omenjenimi ukrepi Evropska centralna banka izsiljevala Grčijo k izpolnjevanju od nekdanjih vlad obljubljenih varčevalnih ukrepov, ECB zavrača - z utemeljitvijo, da si ne izmišljajo novih pravil za Grčijo; njihove državne obveznice naj bi enostavno bile pod običajno ravnjo zavarovanj. Prepoved pa racionalizirajo kot pomoč pri prekinitvi povezave med vlado in šibkim bančnim sektorjem, ki trenutno poseduje za 11 milijard evrov državnih obveznic.

Po sporočilu finančnega ministrstva namerava Avstrija oddati prošnjo za ustanovno članstvo pri novem megalomanskem bančnem projektu, Azijski infrastrukturni investicijski banki, katerega pobudnik je Kitajska. Avstrija je sedma v vrsti izmed evropski držav, ki si obeta ustanovno članstvo in pripadajoče koristi, prošnjo za članstvo so namreč oddale že Velika Britanija, Francija, Italija, Nemčija, Švica ter Luksemburg. Prav tako se o članstvu odločata še tradicionalni zaveznici Združenih držav Amerike, Avstralija in Južna Koreja, ki naj bi svojo odločitev sporočili do konca tega meseca. Kitajska, ki je zagotovila polovico 50 milijard ameriških dolarjev vrednega začetnega kapitala, pričakuje, da bo banka začela s poslovanjem koncem letošnjega leta.

Družba Petrol Geoterm je izdala sporočilo javnosti o onesnaženosti zemlje na Petiškovskem polju. V sporočilu Geoterm navaja, da pri svojih analizah niso odkrili nevarnih snovi, analiza zemlje pa naj bi pokazala, da ta ni onesnažena s surovo nafto. Odkrili pa so, da je bila zemlja površinsko onesnažena z odpadnim mineralnim oljem ter naj bi vsebovala povišane vrednosti ogljikovodikov. Prijave glede onesnaženosti zemlje tako zavračajo. Odziv civilne iniciative Ustavimo fracking v Sloveniji, nam je posredoval njen predsednik Mihael Kasaš:

izjava

OFF sta pripravila Jošt in vajenec Miha.