Čilenska vlada je obsodila vsebino razkritij časnika Wall Street Journal, ki ugotavlja, da je Svetovna banka manipulirala z metodologijo raziskav, domnevno zato, da bi ošibila socialdemokratsko vlado. Ugotovitve temeljijo na izjavah vodilnega ekonomista Svetovne banke Paula Romerja. Po njegovih besedah je Svetovna banka spreminjala metodologijo tako imenovanega “Doing business” poročila, ki razvršča države po prijaznosti do zasebnih investicij. V Čilu se zadnjih deset let na oblasti izmenjujeta socialdemokratka Michelle Bachelet in konzervativec Sebastian Piñera. Učinek sprememb v metodologiji raziskav je bil padec Čila na lestvici v času socialdemokratske vlade in vzpon v času vladavine konzervativcev. Od leta 2006 je Čile na lestvici zasedal mesta med 25. in 57. Augusto Lopez Carlos, sicer čilenski državljan, ki je vodil pripravo poročil, očitke o politični motiviranosti sprememb metodologije zanika, Svetovna banka pa napoveduje revizijo poročil iz zadnjega desetletja.

Na Poljskem pa se v notranjo politiko vmešava rimskokatoliška cerkev. Približno dva tisoč protestnikov se je zbralo pred poljskim parlamentom, kjer so nasprotovali novim poskusom napada konzervativne poljske vlade na pravice žensk. Poljski sejm je namreč prejšnji teden začel z obravnavo zakona, s katerim bi prepovedal splav tudi v primeru nepopravljivih poškodb fetusa. Pravica do splava je sicer na Poljskem že sedaj močno omejena, prekinitev nosečnosti pa je dovoljena le v primeru posilstva, incesta, ogroženosti matere ali poškodovanega fetusa. Ocene o številu nelegalnih splavov v državi se gibljejo med 10 in 150 tisoč letno. Leta 2016 je sicer vladajoča konzervativna stranka Zakon in pravičnost predlagala popolno prepoved splava v vseh primerih, a je bila po množičnih protestih prisiljena predlog umakniti.

Na ulicah tunizijskih mest pa je nekaj tisoč protestnikov obeležilo sedmo obletnico padca vlade nekdanjega predsednika Zina el Abidina Ben Alija, ki je sprožila val revolucij širom Bližnjega vzhoda, znan kot arabska pomlad. Ozračje ob letošnji obletnici je dodatno naelektreno zaradi uvedbe varčevalnih ukrepov tunizijske vlade, ki predvidevajo znižanje subvencij na gorivo in dodatne obdavčitve. Vlada se je na proteste odzvala z uporabo solzivca, hkrati pa je napovedala povišanje državne podpore najrevnejšim in povečanje dostopnosti do zdravstvenega sistema.

Na zahodnih obalah Sredozemlja, v Tel Avivu, pa je nekaj tisoč Izraelcev na ulice pognalo nasprotovanje vladi Benjamina Netanjahuja in še posebej njegovim koruptivnim poslom. Prejšnji teden so namreč v javnost pricurljali posnetki Netanjahujevega sina, v katerih se hvali, da je njegov oče izraelskemu tajkunu Kobiju Maimonu zagotovil posel z zemeljskim plinom v vrednosti 16 milijard evrov. Proti Netanjahuju sicer potekata dve policijski preiskavi, ena izmed njiju v zvezi z domnevnim dogovorom z medijskim tajkunom Anronom Mozesom. Temu naj bi v zameno za pozitivno poročanje obljubil omejevanje dosega konkurenčnih medijev.

Benjamin Netanjahu pa se medtem mudi na obisku v Indiji. V pogovorih z indijskim kolegom Narendro Modijem bodo na tapeti raznovrstne teme, od sodelovanja v obrambi in kmetijstvu do prodora indijske filmske industrije na izraelski trg. Najbolj pa državi združuje obrambna industrija. Izrael je tretji največji dobavitelj orožja za Indijo, ki je v zadnjih letih v povprečju od Izraela odkupila za okoli 800 milijonov evrov vojaške tehnologije. Še pomembnejše pa so vezi za Izrael, ki mu Indija predstavlja največji tuji orožarski trg. Odnosi med državama se sicer zbližujejo, odkar je v Indiji oblast prevzela nacionalistična stranka Bharatiya Janata Party, ki v Izraelu vidi pomembnega zaveznika v konfliktu s Pakistanom. Narendra Modi je tako lani postal prvi indijski premier, ki je obiskal Izrael, na poti pa se ni ustavil na okupiranih palestinskih ozemljih.

Na drugi strani okupirane Golanske planote, v Siriji, pa Združene države Amerike krepijo podporo lokalnim milicam. Koalicija pod vodstvom ZDA je potrdila, da v severovzhodni Siriji vzpostavlja nove enote za varovanje meja. Približno polovico od načrtovanih 15 tisoč pripadnikov bodo sestavljali borci obstoječih Sirskih demokratičnih sil, v kateri dominirajo enote kurdskih ljudskih obrambnih enot. Rekrutiranje za preostalih nekaj tisoč borcev pa je trenutno v teku. Enote naj bi bile razporejene ob mejah s Turčijo na severu in Irakom na vzhodu ter po dolini reke Evfrat na jugozahodu, kjer poteka meja med ozemljema pod nadzorom Sirskih demokratičnih sil in Sirske vladne vojske. Razporeditev enot po posameznih predelih naj bi bila narejena z obzirom na etnično sestavo območja. Na nove ameriške načrte se je že odzvala Turčija, ki nasprotuje kakršnikoli legitimaciji kurdskih sil in je na zagovor povabila vršilca dolžnosti ameriškega veleposlanika v Turčiji. Turško topništvo je prav tako začelo z obstreljevanjem kurdske eksklave na severozahodu Sirije, predsednik Recep Tayyip Erdogan pa je napovedal ofenzivo na območje.

Slovenija

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak bo predlagala dvig minimalne plače za 4,7 odstotka. V letu 2018 naj bi tako, sledeč predlogu, ki ga je poslala Ekonomsko-socialnemu svetu, neto minimalna plača znašala 638 evrov in 42 centov. Predlagani dvig sicer presega inflacijo, je pa precej nižji od predloga Levice, ki je predvideval dvig na 700 evrov. Raziskava Inštituta za ekonomske raziskave je sicer ocenila, da so minimalni življenjski stroški leta 2016 znašali 613 evrov mesečno. Letos bodo zaradi inflacije verjetno višji, zaradi česar bi nova minimalna plača komaj zadostovala za kritje minimalnih življenjskih stroškov.

Transparency International Slovenija vlado poziva k čimprejšnjemu sprejemu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Zakon je namreč pripravljen že od aprila lani, a ga vlada še ni obravnavala, kar v organizaciji označujejo kot zavlačevanje. Zakaj je nov zakon potreben in kakšna je njegova dosedanja pot, opiše Vid Doria iz Transparency International Slovenija:

Izjava